##IMAGE-2737153##

Slovenski jezik se zdi Slovencem mogoče nekaj samoumevnega, toda v resnici lahko začne tudi pešati, če ne bomo skrbeli zanj. Tako bi lahko strnili vrsto razprav na nedavnem tradicionalnem simpoziju v Pišecah, tokrat z naslovom Jezikovna politika Republike Slovenije. Na tem delovnem srečanju so jezikoslovci in predstavniki nekaterih vladnih ustanov razpravljali z več vidikov o pomenu in položaju slovenskega jezika.

Slovenščino na sončni strani Alp razvijamo že več kot tisočletje, kot pravi predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Marko Snoj. »Slovenščina je bila v 20. stoletju vsaj dvakrat v prvi bojni vrsti pri ohranitvi slovenske samobitnosti, prvič ob nacističnem in fašističnem poskusu narediti to deželo nemško oziroma italijansko in drugič ob razpadu Jugoslavije, ko je oblast v Beogradu začela preveč očitno stiskati naš jezik in našo kulturo. Poskusu raznarodovanja smo se obakrat uspešno uprli,« Snoj poudarja širšo, ne zgolj sporazumevalne vloge jezika. Akademikinja Zinka Zorko pravi, da smo Slovenci, ko smo opravili z nemškutarstvom in pozneje z jugoslovanščino, mislili, da smo dokončno opravili z asimilacijskimi težnjami, a zdaj se krepi globalizacija.

Globalizacija pomeni v zvezi z jezikom problem, na katerega opozarja tudi Marko Snoj. V zadnjih nekaj letih se po njegovih izkušnjah pojavljajo predlogi, da je tudi v jeziku treba dopustiti neposredno demokracijo in opuščati jezikovna pravila, ki jih sicer utrjujejo pristojne ustanove na področju jezikoslovja.

Preberite še ...

Trendi · Oglas

NEO novosti, Telekom Slovenije navdušuje z novimi funkcionalnostmi

Snoj glede tega ugotavlja, da neposredno demokracijo v jezikovnih pravilih zagovarja le peščica razmišljujočih. Oceno podpirajo nekatere številke. Npr., od 1.788 vprašanj, ki so jih različni avtorji doslej naslovili na jezikovno svetovalnico Inštituta za slovenski jezik, je glavnina takih, ki sprašujejo po tem, kaj je prav in kaj je res. V javni spletni anketi med 3.595 ljudmi je 95 odstotkov vprašanih odgovorilo, naj jezikovne priročnike z jezikovnimi pravili tudi v prihodnje potrjuje Slovenska akademija znanosti in umetnosti.

»Demokratična oblast, ki je naročila raziskavo o teh vprašanjih, bo v teh in drugih ugotovljenih dejstvih jasno razbrala smer, ki jo večinsko želijo razmišljujoči jezikovni uporabniki. Videla bo pot, ki zagotavlja obstanek in razvoj našega jezika tudi v prihodnjih desetletjih in, upajmo, stoletjih. Slovenščina, ki je od raznih oblasti preživela že skoraj vse, od brezbrižnosti in tolerance do zatiranja in poskusov iztrebljanja, bo menda preživela tudi čas, ko uživa ugled in status, kakršnega nam večina od 6.000 jezikov, kolikor jih danes govorimo na svetu, lahko le od daleč zavida. A za razvoj slovenskega jezika, kakršnega si večinsko želimo, smo poklicani vsi: kot uporabniki, da ga uporabljamo, kot institucije, da izpolnjujemo vsaka svoje poslanstvo,« poudarja predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Marko Snoj.

Omenjeni simpozij v Pišecah je debato o jeziku z več kot deset razpravljavci razprostrl še dosti širše. Tudi tokrat je potekal v znamenju pišeškega rojaka, jezikoslovca Maksa Pleteršnika, pisca znamenitega slovensko-nemškega slovarja. Ob tem, da Pleteršnikovo delo raziskujejo in omenjajo na akademski ravni, ga simbolično in deloma tudi praktično nadaljuje Društvo za varovanje maternega jezika, naravne in kulturne dediščine Maks Pleteršnik Pišece. Na simpoziju je udeležence pozdravil predsednik društva Martin Dušič, ki je iz Pleteršnikovih obsežnih besedil premišljeno izluščil tole: Kdor hoče, da mu bo rodbina slovenska, mora skrbeti, da bo slovenska beseda, da bo slovensko mišljenje gospodarilo v njej.

Članek je bil objavljen v 39. številki Dolenjskega lista 28. septembra 2017