Kmetijstvo / stran 16
Kmetijstvo že dolgo ni bilo v tako turbulentnem obdobju
Vodenje Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota z julijem prevzema Damjan Jerič, ki je na zavodu zaposlen že več kot trideset let – Poleg službe se ukvarja z vinogradništvom
Lovski upravljavski načrt: V dveh letih bo odvzetih 6350 srn, 1650 jelenov in 1400 divjih prašičev
Ključno je vprašanje o prihodnjem načrtu odvzema jelenjadi in upoštevanje omejitev pri izvajanju lova na naravovarstvenih zavarovanih vodnih površinah.
Namesto urejene krajine in samooskrbe v ospredju prdenje krav
V Sloveniji je po zadnjih podatkih približno 9.200 kmetov, ki jim kmetijstvo zagotavlja temeljni dohodek, lani jih je bilo še preko 10.000. Število kmetij upada, posledično upada število kmetov. Razlogi pa niso zgolj ekonomski, vse bolj se zdi, da so kmetje naveličani in utrujeni nenehnega nadzora pristojnih, pritiskov in igranja dežurnih krivcev. Ob prazniku dela, delavcev, ki naslavlja tudi kmete, si Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije, želi, da bi bili kmetje v očeh sosedov, občanov, javnosti, države bolj spoštovani. "V Švici in Avstriji so kmetje na prvih mestih najbolj spoštovanih poklicev, kajti zavedajo se, da četudi imajo zlate palice, slednje človeka ne nasitijo."
Na državnem kvizu o mladih in kmetijstvu tudi "jürjovška" mladina
Državni kviz Mladi in kmetijstvo je bil organiziran že 53. leto.
Znani šampioni 43. Vinske vigredi
V prostorih Hiše dobrot Bele krajine je v soboto potekalo ocenjevanje vin za 43. Vinsko vigred, ki bo letos od 16. do 18. maja. V oceno je prispelo 178 vzorcev vin, od tega 20 vzorcev iz sosednje Hrvaške.
Pozor pri spomladanski košnji, v travi se lahko skrivajo živali
Čas spomladanske košnje se prekriva s časom poleganja mladičev prostoživečih živali in gnezdenja številnih vrst ptic, so opozorili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Košnjo je treba zato po njihovih besedah izvajati odgovorno in ob upoštevanju uveljavljenih praks za zaščito živali na kmetijskih zemljiščih.
Kmet daje petino pridelka za najemnino, Sklad pa z milijonskimi dobički
Sklad kmetijskih zemljišč gospodari z 61.448 ha oz. približno devetimi odstotki slovenskih kmetijskih zemljišč. Lani je ustvaril 18 milijonov evrov prihodkov in 5,5 milijona evrov čistega dobička. Dobičku so botrovale tudi zakupnine. Prihodek od zakupnin je bil lani višji za odstotek, na drugi strani pa kmetje z lansko letino in odkupnimi cenami nikakor ne morejo biti zadovoljni. Za povprečno najemnino so morali odšteti skoraj petino pridelka pšenice ali dobro tono koruze, ob plačilu stroškov žetve, ki se prav tako giblje okrog 200 evrov po ha, je zato obseg dobička Sklada z vidika zakupnikov vsaj sporen.
Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto v projektu za odpornejše sadjarstvo
Pred sadjarji je zaradi spremenjenih vremenskih razmer vse več izzivov. Za pomoč pri vzpostavitvi celostnega in dolgoročno vzdržnega modela slovenske pridelave jabolk v razmerah podnebne nestabilnosti so pod vodstvom ljubljanske biotehniške fakultete izvedli projekt, katerega rezultat so novi tehnološki ukrepi in znanje za pomoč sadjarjem.
Vlada o prepovedi baterijske reje in drugih spremembah za zaščito živali
Vlada bo na današnji redni seji med drugim obravnavala predlog novele zakona o zaščiti živali, ki vključuje tudi prepoved baterijske reje.
Odkupne cene mleka že nekaj mesecev nad 50 centi
Pri odkupnih cenah mleka ne šteje le vsak cent, temveč tudi desetinka centa, ki je lahko jeziček na tehtnici še posebej pri večjih rejcih. Tako je bila povprečna izplačana cena za povprečno kakovost za mesec januar 51,53 evra za 100 litrov mleka.
Damjan Jerič je novi direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota
Zanj je glasovalo sedem od skupno devetih članov sveta zavoda.
Na srečanju prašičerejcev izpostavili tudi njihovo dobrobit
Opozorili so še na vse višje stroške izpolnjevanja zahtev o biovarnosti in kastracije pujskov.
Sonaravna nega in raba travniških sadovnjakov vpisana v register nesnovne kulturne dediščine
Vpis v register je bil opravljen pred nekaj dnevi.
Sindikat kmetov od države zahteva, da prevzame lastništvo nad divjimi živalmi
V Sindikatov kmetov Slovenije od države zahtevajo odgovorno upravljanje z zvermi. Prav tako so prepričani, da bi moralo odgovornost za izplačevanje odškodnin zaradi nepravilnega upravljanja vseh prostoživečih živali v naravi izvajati samo eno ministrstvo. Če se razmere ne bodo uredile, bodo o tem obvestili evropske institucije.
Evropa pred vrati katastrofalne suše
V Sloveniji smo bili v zadnjem tednu deležni nekoliko izdatnejšega aprilskega deževja, a evropska zemlja ostaja žejna. Marec so namreč zaznamovale precej suhe vremenske razmere širom Evrope, tudi topljenje snega v Alpah pa ni postreglo z občutnejšimi količinami vode.
Haloška vina vse bolj kakovostna
Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze je letos pripravilo že 34. ocenjevanje vin, ki je znova potrdilo visoko kakovost haloške kapljice. Strokovna komisija je ocenila 123 vzorcev vin različnih sort, stilov, barv in letnikov, več kot polovica pa jih je presegla mejo 18,10 točke, kar pomeni izjemen uspeh.
Skupina Hudo dobro iz Renkovec najboljši podjetnik v kmetijstvu v letu 2025
Razglasili so jih na Agrobiznis konferenci v Celju.
Hrvati bi imeli gozdove Slovencev na mejnem območju ob Muri
Evropski naravovarstveni projekt odpira občutljivo geopolitično vprašanje, ki mu slovenska oblast ne posveča pozornosti.
Pomanjkanja jajc pri nas za zdaj še ni pričakovati
Pred veliko nočjo, ko se poraba jajc znatno poveča, je završalo o lovu Američanov za evropskimi jajci ter o rasti cen tega osnovnega živila. A trgovci v Sloveniji zagotavljajo, da za zdaj bojazni pred praznimi policami ni. Izključene pa niso morebitne podražitve, saj v Evropi cene jajc naraščajo, medtem ko je cena jajc v ZDA po ekstremnem skoku tudi na sedem evrov za ducat jajc in močno zmanjšani potrošnji ponovno upadla na vsega tri evre za 12 jajc.
Kdo si bo s slovensko plačico še lahko privoščil govedino?
Rejo govedi v Evropi je lani močno prizadela in omejila bolezen modrikastega jezika, letos še večji strah povzroča nalezljiva virusna bolezen slinavke in parkljevke. Mnogi se še spomnijo fotografij, posnetkov gorečih grmad goveda, obolelega s slinavko in parkljevko, iz leta 2001 z območja Velike Britanije, kjer je bilo umorjenih več kot 600.000 glav govedi. Želja rejcev in stroke je, da se ti prizori ne zgodijo tudi pri nas, obenem pa rejci (ponekod tudi potrošniki) že čutijo posledice vnovičnih izbruhov bolezni na evropskih tleh. Zaradi zaustavitve uvoza telet iz Madžarske in Slovaške mlade goveje živine že primanjkuje, kar poganja rast cen klavnih telet, posledično tudi mesa.