Vestnik.si

Obiranje jabolk, tudi poznejših sort, je končano, sadjarji pa z letino ne morejo biti preveč zadovoljni. Po oceni specialista za vinogradništvo, sadjarstvo in ekološko kmetovanje pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota Mirana Toriča je pridelek slab.

»Jabolk je za od 50 do 60 odstotkov manj, kot bi jih moralo biti. So pa velike razlike pri posameznih sortah in med sadovnjaki, nekateri so čisto prazni, nekateri pa so v manjših delih celo normalni,« je dejal. Na letino so vplivale vremenske razmere minulih mesecev, pa tudi lanske, ko je bila prav tako pozeba. Kot pravi sogovornik, je bila na Goričkem spomladi pozeba, sadjarji pa so se poleti spopadali tudi s sušo. Nekateri so sadovnjake sicer namakali, a tudi vode je zmanjkalo. Ljutomerski del je nasprotno po besedah Toriča boljši, a tudi tam je drevesa prizadela pozeba. Jablane so v nasadih napadli tudi nekateri škodljivci, nekaj jih je uničil jablanov cvetožer, ker je zmanjkalo pripravkov za njegovo zatiranje.

Nataša Juhnov

Kakovost dobra 

Čeprav je letina manjša, je kakovost jabolk dobra. »Že vrsto let nismo imeli tako dobre kakovosti glede vsebnosti sladkorjev, trdote, kisline. Kar je jabolk ostalo, so dobra. Sicer je bilo nekaj težav z barvo pri določenih sortah, okus pa je bil pravi,« je dodal Torič.

Kakšna je celotna letina v številkah, je težko ugibati, je pa lani po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije v slovenskih sadovnjakih raslo 6,2 milijona jablan, od tega 93 odstotkov v intenzivnih in sedem odstotkov v ekstenzivnih sadovnjakih. V njih so pridelali skoraj 51 tisoč ton jabolk.

M. Ž.

Delo še poteka

Po koncu obiranja jabolk je Javna služba kmetijskega svetovanja poudarila, da je čas za ključne ukrepe, ki bodo vplivali na zdravje dreves in kakovost pridelka v naslednjem letu. Po obiranju je pri močno rastočih drevesih priporočljivo opraviti osvetlitveno rez oziroma rez vrhov. »Pri zelo bujno rastočih nasadih (večina letošnjega prirasta nad 50 centimetrov) je priporočljivo vrhove porezati takoj po obiranju. Če se rez izvede zgodaj, dokler je listje še aktivno, se lahko doseže opazno zmanjšanje rasti. Izkušnje kažejo, da dobra osvetlitev spodbuja kakovost cvetnih listov in zmanjšuje tveganje pozebe. Pomembno je odstraniti enoletne pokončne poganjke in v zgornjem delu drevesa odstraniti tudi dve do tri večje veje. V obdobju, ko je drevo olistano, so problematična območja bolje vidna,« navajajo. Dodali so še, da je pri okužbah z rakom treba ukrepe rezi izvajati le v suhem vremenu.

Davor Špehar

Možna je tudi strojna rez dreves, s katero se učinkovito poveča delovna učinkovitost. Služba poudarja, da zgodnja rez jeseni zmanjšuje rast in olajša ročno korekcijsko rez v zimskih mesecih. Opusti oziroma omeji se na določene dele drevesa le v primeru šibke rasti. Strojna rez po obiranju se priporoča v srednje do močno rastočih nasadih z zanesljivim rodnim nastavkom, spodbuja rodni nastavek in zavira rast. Rez korenin pa je učinkovit ukrep za zmanjšanje rasti dreves, če se bo opravila od oktobra dalje, deluje nežno in nima negativnih vplivov na velikost plodov ali oskrbo z vodo v naslednjem letu. »Če so pogoji za vožnjo po nasadu ustrezni, se lahko rez korenin (zlasti v preveč rastočih nasadih) izvede tudi novembra ali decembra,« pravijo. Jesenska rez obenem ne pomeni nevarnosti za poškodbe zaradi suše.

Shutterstock

Jesen je tudi čas za dognojevanje jablan. Gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, je bilo treba opraviti do 15. oktobra, ko je začela veljati prepoved gnojenja z omenjenimi gnojili. Na drugi strani je do sredine novembra, ko tla še niso zmrznjena in je v njih še nekaj biološke aktivnosti, priporočljivo obdobje za uporabo organskih gnojil, med katera spadajo kompost, hlevski gnoj, briketirana organska gnojila in podobno. »Vsebnost hranil v teh gnojil je različna, pri čemer je treba upoštevati rezultate kemične analize tal. Ker se organska snov počasi razkraja, bodo hranila na voljo spomladi.«