Profimedia

Včeraj smo pisali o tegobah pridelovalca krompirja Janka Majcna iz Trgovišča v bližini Ormoža. Pridelek je bil boren, nato pa ga za sprejemljivo ceno še prodati ni mogel. Cena krompirja je strmoglavila, trgovske police je preplavil krompir iz drugih evropskih držav, kjer je bila letina izdatna.

Toda tudi nemški kmetje imajo težave. Pridelali so rekordno količino krompirja, kar dva milijona več od povprečja. Zdaj ga pa ne morejo prodati. Bild poroča o kmetu iz Spodnje Saške, ki je na 40 hektarjih njiv pobral več kot 2000 ton krompirja. Okoli 400 ton ga je poslal v bioplinarno. »To mi para srce. Pridelujemo hrano in jo na koncu uničimo,« je dejal 42-letni kmet Christian Schridde za Bild.

· Kmetijstvo

Slovenski krompir ostaja v skladišču, kmet Janko končuje pridelavo

V krompirju so zavohali dobiček

Profimedia

Vzrok za presežek krompirja ni le v obilni letini. V minulih letih so se številni kmetje preusmerili v pridelovanje krompirja, saj so bile cene relativno visoke, dobiček pa zajeten. Zdaj pa so skladišča polna, trg je zasičen in cene so posledično padle.

Nemško združenje kmetov ugotavlja podobno. Na trgu je preveč ponudbe. Pošiljanje odvečnega krompirja v bioplinarne je zadnja možnost, nujni ekonomski ukrep v primerih, ko hrana ne najde kupcev, v nasprotnem primeru bi krompir pač zgnil na njivi.

Varno in lokalno?

Kmet Schridde izpostavlja še en problem, podobno kot slovenski kmetje. Medtem ko se nemški krompir zavrže, trgovine prodajajo poceni krompir iz Egipta ali Izraela, kjer je predelava manj strogo regulirana, dovoljena pa je raba zaščitnih sredstev, ki je v Evropi prepovedana. »Pa toliko govorimo o lokalni pridelavi in varstvu okolja,« sklene Schridde in zamahne z roko: »Naslednje leto bom pridelal polovico manj.«