Arhiv Štajerskega Tednika

V ta namen so postavili več kot 30.000 vetrnic, približno eno na 11 kvadratnih kilometrov. Sliši se veliko, a je še zmeraj veliko manj od načrtov, ki predvidevajo podvojitev ali celo potrojitev zmogljivosti vetrne energije. Toda vse glasnejša so opozorila strokovnjakov pred posledicami takega početja; najnovejše študije namreč kažejo, da vetrne elektrarne spreminjajo lokalno podnebje, posledično vplivajo na globalno podnebje in prispevajo k regionalnim sušam.

Severna Nemčija na primer, ki ima visoko koncentracijo vetrnih turbin, je vse od leta 2019 priča nenavadnemu sušnemu obdobju, ki jo je zdaj sicer nekoliko omililo močno deževje. Podnebni znanstveniki so za sušo seveda sprva krivili naraščajoče emisije CO₂, sčasoma pa so začeli z nenavadno izsušenostjo tal tam, kjer se to prej ni dogajalo, povezovati parke velikih vetrnih turbin oziroma veliko število vetrnic. Na jugu Nemčije je namreč bistveno manj vetrnic, tla pa tam ohranjajo vlažnost. Razlika med izsušenostjo tal na severu in jugu države je razvidna na priloženem zemljevidu: več kot je rdeče barve, bolj je zemlja suha, manj, kot je rdeča, bolj so tla vlažna.

Preberite več v Štajerskem Tedniku