Arhiv Štajerskega Tednika

Kot pravijo na kmetijskih zadrugah, je klorprofam razprodan in se ga ne da več kupiti, nekateri kmetje ga imajo nekaj malega še na zalogi.

Miro Cvetko, pridelovalec krompirja iz Trgovišča pri Veliki Nedelji, takšne sezone ne pomni: »Z eno besedo katastrofa. Pridelali smo od 250 do 300 ton na pogled lepega krompirja, ki pa že gnije, a ne od bolezni, pač pa zato, ker ga je pol ležalo v vodi. Ta gniloba se pokaže šele, ko pride zrak zraven; zdrav od gnilega dela se najbolje vidi, če gomolj prerežem na pol. Krompir zdaj izkopavamo in ga tudi takoj preberemo, vendar se gnitje vedno ne pokaže takoj, ampak šele čez čas, ko je že v skladišču trgovine. Takrat se trgovci jezijo, češ da smo jim prodali gnili krompir. Preberemo in odstranimo, kar lahko, proti gnitju ni pomoči, gre za naraven proces, treba ga je vzeti v zakup. Pa saj ni letos tako samo pri krompirju, pri čebuli je isto.«

Poleg vlage so se letos krompirja še v zemlji na veliko lotevali glodavci, strune, polži in drugi škodljivci. »Vse manj je sredstev, ki jih še smemo uporabljati. Tudi tu smo v Sloveniji bolj papeški od papeža. Govoril sem s predstavnico EU, ki pravi, da nas tako zelo ne omejuje skupna Evropa, ampak da še posebej oviramo sami sebe. Jasno mi je, da uvoza ne moremo prepovedati, lahko pa bi uvedli pravilo, da se na slovenskih policah prodaja samo tista hrana, ki je pridelana pod enakimi pogoji, torej tretirana z enakimi sredstvi za zaščito,« predlaga Cvetko.

Od epidemije cene padle za polovico

Preberite več v Štajerskem Tedniku