Arhiv Štajerskega Tednika

V okviru letos okrnjenih 31. Dobrot slovenskih kmetij sta ptujski KGZ in zavod za turizem v dvorani dominikanskega samostana na Ptuju pripravila strokovni posvet, na katerem so govorili o tem, kako s pomočjo shem kakovosti uspešneje tržiti lokalno pridelano hrano ter kako bolje povezati ponudbo lokalnih dobaviteljev hrane in gostinskih ponudnikov.

Domača solata ni tako lepa, je pa okusnejša

Primere dobre prakse tega sodelovanja so s svojih zornih kotov predstavili dva ptujska gostinca in dva dobavitelja, in sicer Aleš Vilčnik iz gostilne Rozika, Alenka Grabar iz gostilne Grabar, Branko Bolcar s kmetije Bolcar in David Visenjak, glavni tržnik pri Perutnini Ptuj. Kot se za domačo gostilno z več kot 80-letno tradicijo spodobi, pri Roziki kar 54 % vse hrane izvira iz bližnjih hlevov, njiv in vrtov. »Meso večinoma kupujemo pri treh okoliških mesarjih in pri Perutnini Ptuj, tudi pri zelenjavi imamo 30 % domačih pridelovalcev. Od Kmetije Bolcar zelenjavo kupujemo že deset let, moke in ajdovo kašo nabavljamo pri Mlinu Korošec, tudi vina kupujemo od lokalnih vinarjev, tudi Ptujske kleti,« našteva Vilčnik. »Večino naštetega naročamo sproti, robo nam dobavitelji dostavljajo vsak dan, da je vse zares sveže. Kot veste, je Rozika od nekdaj znana po domačih jedeh, temu slovesu smo sledili tudi z domačimi surovinami, čeprav bi lahko marsikatero pri grosistu dobili ceneje. Morda solata od Bolcarja ni tako lepa kot tista iz Italije, je pa zanesljivo veliko okusnejša.«

Preberite več v Štajerskem Tedniku