Profimedia

• Evropska komisija naj bi predlagala 25-odstotne carine, na seznamu vse od diamantov do zobnih nitk
• Borze tonejo, milijarde izginjajo, ameriške korporacije pa molčijo
• Bruselj Trumpu ponuja brezcarinsko trgovanje

Ministri držav članic EU, pristojni za trgovino, v teh dneh pripravljajo dokončen seznam ameriškega blaga, ki ga bo Evropska unija ocarinila v prvi fazi v okviru svojega odziva na ameriške carine na jeklo in aluminij. Prvi seznam bo predvidoma znan v sredo, medtem pa že potekajo pogovori za odziv na ameriške carine na avtomobilske izdelke in zlasti nedavno napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa o 20-odstotnih carinah na vso blago iz EU. Evropska unija se je zaenkrat odločila za palico in korenček. Vodilni čez lužo pošiljajo signale, da si želijo pogajanj, a hkrati nakazujejo, da so pripravljeni ukrepati odločno.

• Bruselj Trumpu ponuja brezcarinsko trgovanje

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je včeraj sporočila, da EU na področju industrijskega blaga ZDAponuja brezcarinsko trgovanje, ki bi med drugim vključevalo vse od avtomobilov do zdravil, kemikalij in strojev. Pojasnila je, da je EU brezcarinsko trgovanje za določeno blago predlagala že pred časom, a ni prejela ustreznega odgovora ZDA. Bolj problematično je vprašanje palice, saj so države članice glede protiukrepov precej bolj razdeljene.

Jedrska opcija

Ena od možnosti je uporaba tako imenovane trgovinske »bazuke,« jedrske opcije v obliki instrumenta EU za odvračanje od prisilnih ukrepov (Anti-Coercion Instrument - ACI). Gre za novembra 2023 sprejeto uredbo o zaščiti Unije in njenih držav članic pred gospodarsko prisilo, ki jo izvajajo tretje države. Ta instrument je v prvi vrsti namenjen odvračanju od gospodarske prisile, a v primeru, ko tretja država od prisile ne odstopi, Evropski uniji daje na voljo širok nabor možnih protiukrepov, vse od uvedbe carin do omejitev glede trgovine s storitvami in trgovinskih vidikov pravic intelektualne lastnine ter omejitev glede dostopa do neposrednih tujih naložb in javnih naročil.

Evropska unija tega instrumenta doslej v praksi še nikoli ni uporabila, a ji omogoča, da udari tudi po ameriškem storitvenem sektorju, vključno z bančništvom in tehnološkim sektorjem. Nedavne Trumpove poteze namreč predstavljajo ravno tovrstno gospodarsko ustrahovanje, ki ga je imela EU v mislih v pripravi instrumenta ACI. Kot je za Politico pojasnil eden od ministrov iz držav članic, bi uporaba tega instrumenta že pomenila, da je EU v trgovinski vojni.

Profimedia

Mnenje razdeljeno

K agresivnejšemu pristopu pozivajo predvsem v Franciji in Nemčiji. »Treba je razmisliti tudi o instrumentu ACI. To so ukrepi, ki precej presegajo carinsko politiko. Gre za široko paleto. Vključujejo digitalne storitve, a tudi širok nabor instrumentov, precej več kot v okviru digitalnega davka,« je ob prihodu na včerajšnji sestanek dejal nemški gospodarski minister v odhajanju Robert Habeck. Z njim se je strinjal tudi španski gospodarski minister Carlos Cuerpo, ki je za Politico sicer priznal, da se lahko instrument po potrebi uporabi in da je treba razmišljati o uporabi vseh instrumentov, ki so na voljo, a da bi morala EU danes postreči z bolj pozitivnim sporočilom.

Za Politico je spregovoril tudi neimenovan diplomat, seznanjen s pogovori. Slednji je dejal, da je evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič pristojne ministre v neuradni anketi vprašal, katera orodja naj v Bruslju uporabijo v odzivu na Trumpove carine, a naj bi le peščica ministrov, približno 20 odstotkov, zagovarjala možnost, da je treba na mizo dati vsa orodja, vključno s trgovinsko »bazuko.« Večina ministrov naj bi sicer soglašala s povračilnimi ukrepi, če »bomo v to prisiljeni.«

Med najglasnejšimi nasprotniki uporabe instrumenta ACI je trenutno irski minister za zunanje zadeve in trgovino Simon Harris, kar ni presenetljivo, saj ima Irska od ameriškega storitvenega sektorja tudi največ koristi. Ostrejšemu odzivu nasprotujejo tudi v Italiji.