Profimedia

Ustanovitelj Amazona in eden najbogatejših ljudi na svetu Jeff Bezos je denimo leta 2022 Bidnovo administracijo obtožil, da s pretiranimi finančnimi spodbudami dodatno podžiga inflacijo. Z besedami ni skoparil niti ob Bidnovem predlogu za povišanje davkov od dobička pravnih oseb. Izvršnemu direktorju banke JPMorgan Chase Jamieju Dimonu je šla v nos Bidnova politika odpisovanja študentskih dolgov. Pozneje je kritiziral še Bidnov načrt za okrevanje ameriškega gospodarstva po pandemiji covida. Dejal je, da gre za pretirane ukrepe, ki povzročajo inflacijo.

Skozi Bidnov mandat, ki so ga zaznamovali gospodarski kazalniki, na katere so z zavidanjem gledali voditelji iz drugih držav po svetu, so se oglašali tudi drugi veljaki, vključno z izvršnim direktorjem Johnson & Johnson Joaquinom Duatom, velikanom na področju proizvodnje grafičnih procesnih enot Nvidio in drugimi.

Danes je slika povsem drugačna. Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo napovedal trgovinsko vojno celotnemu svetu, pri čemer bodo carine na lastni koži občutili Američani. Strokovnjaki ocenjujejo, da se bo v ZDA prej ali slej znova močno dvignila inflacija, carine namreč vedno plača uvoznik, slednji pa dodatne stroške z višjo ceno izdelka seveda prenese na potrošnika oziroma kupca. Če mogotcem morda ni mar za slehernika, pa jih predvidoma precej bolj skrbi dogajanje na borzi. Po vsem svetu namreč tonejo borzni indeksi, saj so se borze znašle sredi medvedjega trenda. Na svetovnih borzah so v samo nekaj dnevih izpuhteli bilijoni, pri čemer so bili velikani, ko sta Amazon in JPMorgan Chase, med največjimi poraženci, izgube je utrpela tudi Nvidia, čeprav za čipe nov režim sploh ne velja.

0 od 100

In kako se na Trumpovo trgovinsko vojno odziva korporativen del ZDA? Na političnem glasilu Popular Information, ki ga vodi novinar in nekdanji urednik Judd Legum, so za mnenje glede carin povprašali 100 največjih podjetij v ZDA. Postavili so jim preprosto vprašanje, ali Trumpove carine podpirajo oziroma jim nasprotujejo?

Kot poročajo, na vprašanje ni bilo pripravljeno odgovoriti niti eno od podjetij, čeprav jim z odgovorom niti ne bi bilo treba kritizirati Trumpovih politik na splošno. V veliki večini podjetij so se zavili v molk, medtem ko so denimo pri Microsoftu skopo odgovorili, da glede tega »nimajo komentarja,« v Nvidii pa so navedli, da na vprašanje »ne bodo odgovorili.«

Kar zadeva razlog za njihov molk, pri Popular Information s prstom kažejo na nedaven članek časnika Politico. Pri Politicu so namreč poročali, da se ameriška podjetja bojijo, da bi lahko že ob rahlem nasprotovanju Trumpovim carinam ali politikam postala tarča maščevanja Trumpove administracije.

Na rokah sedijo tudi pravni strokovnjaki

Pri Popular Information ob tem opozarjajo še na eno težavo. Da je od vprašanja podpore carinam še pomembnejše vprašanje, ali je njihova uvedba sploh zakonita. Kot opozarjajo, je uvajanje carin običajno v rokah kongresa, Trump pa jih je uvedel z izvršnim ukazom mimo kongresa, pri čemer se je skliceval na zakon o mednarodnih gospodarskih pooblastilih v primeru izrednih razmer (IEEPA). Gre za 50 let star zakon, ki se doslej še nikoli ni uporabil za uvajanje carin. Zakon sicer v času izrednih razmer predsedniku omogoča uvajanje sankcij zoper tuje akterje, a se med drugim poraja pravno vprašanje, če ima predsednik v skladu z zakonom tudi pooblastila, da uvaja carine zoper ameriška podjetja, ki v ZDA uvažajo blago, ki je predmet carin.

Kljub temu še nobeno večje panožno združenje ali podjetje ni vložilo tožbe, v kateri bi izpodbijali zakonitost uvedbe carin. Pravni spor je sprožilo zgolj podjetje Simplified, majhno podjetje iz Floride, ki ga v postopku zastopa neprofitna organizacija pod vodstvom konservativcev. »Molk korporacij v odzivu na Trumpove uničujoče carine je dokaz, da država drsi v avtokracijo,« so zaključili pri Popular Information.