Zavlačevala izselitev iz najemniškega stanovanja, hkrati pa oddajala vilo
Upokojenca sta skoraj desetletje zavlačevala izselitev iz najemniškega stanovanja, hkrati pa na Visu oddajala vilo z bazenom za 340 evrov na noč.
Saj ni res, pa je: medtem ko sta se kot zaščitena najemnika sklicevala na socialno stisko, sta upokojenca iz Splita na Visu uspešno oddajala vilo z bazenom in apartmaje ter zavlačevala izselitev skoraj desetletje.
Zakonskemu paru iz Splita je namreč, kot poroča Jutranji list, skoraj desetletje uspevalo zavlačevati izselitev iz 114 kvadratnih metrov velikega štirisobnega stanovanja v Splitu, kjer sta bivala kot zaščitena najemnika. V vsem tem času pa sta imela na otoku Vis hišo z bazenom, ki sta jo oddajala turistom po ceni 340 evrov na noč, poleg tega pa še apartmaje v zalivu Milna na Visu.
Lastnik stanovanja, za katerega sta plačevala zaščiteno najemnino, je bil medtem prisiljen z ženo in dvema mladoletnima otrokoma živeti v očetovem dvosobnem stanovanju, saj lastnega doma ni mogel uporabljati.
Sodna bitka, dolga več kot desetletje
Upokojeni par je v spornem stanovanju živel več kot 50 let, zadnjih deset pa si je bivanje »kupil« z vztrajanjem pri zavrnitvi izselitve in s sodnimi postopki, ki so lastnika prisilili v dolgotrajno iskanje pravice na sodiščih.
Postopek se je začel 5. februarja 2014, ko je lastnik podal pisno odpoved najemne pogodbe s šestmesečnim odpovednim rokom. Končna odločitev je padla šele 12. novembra 2025, ko je hrvaško ustavno sodišče zavrnilo ustavno pritožbo najemnikov in potrdilo sodbi občinskega sodišča v Splitu ter županijskega sodišča v Osijeku, ki sta odločili, da se morata izseliti.
Poskus zaustavitve izselitve na vrhovnem sodišču je prav tako propadel – zahteva za revizijo je bila zavrnjena.
Lastnik brez doma, najemnika z nepremičninami
Lastnik je stanovanje z zaščitenimi najemniki kupil oktobra 2013 in z njima sklenil najemno pogodbo, že leto kasneje pa jo odpovedal, saj je moral nujno rešiti lastno stanovanjsko vprašanje. Njegov oče je namreč nameraval prodati stanovanje, v katerem je družina začasno bivala.
Medtem ko je sodni postopek trajal, pa sta iznajdljiva upokojenca aktivno trgovala z nepremičninami. Gospa je podedovala del nepremičnine v Pakoštanih, leta 2018 pa kupila več katastrskih parcel na Visu v skupni izmeri 4.368 kvadratnih metrov – na eni od njih stoji tudi hiša, ki sta jo oddajala turistom. Gospod je prodal poslovni prostor v Šibeniku v izmeri 11,52 kvadratnega metra.
Vila z bazenom, ki »ni primerna za bivanje«
Na sodišču sta trdila, da hiša na Visu ni primerna za stalno bivanje in da se tja odpravljata le občasno. Sklicevala sta se tudi na slabo zdravstveno stanje in nedostopnost zdravstvene oskrbe na otoku.
A sodni postopek je razkril drugačno sliko. Izkazalo se je, da hišo oddajata skozi vse leto, kar neposredno spodkopava trditve, da ni primerna za bivanje. Sodna izvedenca sta ugotovila, da gre za pritlično hišo z neto površino 39 kvadratnih metrov (56 m² bruto), z 280 kvadratnimi metri zemljišča, pokrito teraso, tlakovanem dvorišču, 30 kvadratnih metrov velikim bazenom in zunanjim kaminom.
Sodišče je tudi ugotovilo, da sta zaščitena najemnika hišo na Visu turistom oddajala po visoki ceni, leta 2015 celo za 340 evrov na noč, z obveznim najmanj sedemdnevnim najemom. Poleg tega sta po podatkih portala Airbnb oddajala še eno hišo v zalivu Milna s štirimi apartmaji, kar po presoji sodišča kaže na dodatno nepremičnino v njuni uporabi, ne glede na to, da nista bila vpisana kot lastnika.
Zdravje kot zadnji argument
Upokojenca sta se v postopku sklicevala tudi na zdravstvene težave. Gospa je prestala operacijo raka dojke, odstranitev ščitnice in se zdravi zaradi kronično povišanega krvnega tlaka. Gospod je operiral melanom, ima umetni kolk in trajno poškodovan živec v levi roki.
Sodišče pa je presodilo, da na otokih stalno živi predvsem starejše prebivalstvo z enakimi ali celo hujšimi zdravstvenimi težavami ter da so zdravstvene storitve zaradi rednih in vsakodnevnih trajektnih povezav s Splitom dostopne.
To je potrdila tudi njuna osebna zdravnica, ki je izjavila, da večino zadev urejata telefonsko, zdravila in terapije prejemata brez osebnih obiskov, napotnice pa so digitalizirane, prav tako naročanje na preglede v splitskih bolnišnicah.
Dvojna merila?
Primer po pisanju Jutranjega lista razkriva ostro nasprotje med uradnimi trditvami zaščitenih najemnikov, da nimajo druge rešitve, in dejstvi, ki kažejo na donosne turistične dejavnosti ter naložbe v nepremičnine. Medtem ko sta vztrajala pri pravici do 114 kvadratnih metrov velikega stanovanja v središču Splita, sta hkrati ustvarjala visoke prihodke z oddajanjem luksuznih objektov.
Po več kot desetletju sodnih bojev je pravica vendarle stopila na stran lastnika – a za ceno dolgih let čakanja, negotovosti in življenja brez lastnega doma.
