V Ljubljani so srednješolci uspešno ukrotili stres
Strategij za obvladovanje stresa so se na Srednji zdravstveni šoli Ljubljana lotili s pomočjo fraktalnega risanja in prišli do širše uporabnih tehnik sproščanja.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
V okviru projekta Mojstri prihodnosti dijaki srednjih strokovnih in tehniških šol samostojno ali v sodelovanju s podjetji na inovativne načine rešujejo izzive. Tokrat poročamo o uporabnem projektu razvoja inovativnih poti do obvladovanja stresa.
Dijake Srednje zdravstvene šole Ljubljana so k obravnavi tematike spodbudile prepoznane potrebe po obravnavi naraščajoče čustvene obremenjenosti, stresa in upada motivacije med mladostniki.
Fraktalno risanje kot metoda sproščanja
K reševanju tega izziva so pristopili s konkretno podlago. Ker bodo tudi sami kot bodoči zdravstveni delavci zagotovo delovali v psihično zahtevnem okolju, so razvoj strategij za obvladovanje stresa prepoznali za pomembno poklicno kompetenco.
Cilj projekta je bil tako razviti in izvesti delavnico sproščanja z likovno umetnostjo, s poudarkom na fraktalnem risanju kot metodi za umirjanje, samoregulacijo in krepitev pozitivne samopodobe.
Dijaki so k načrtovanju pristopili timsko, na način, da so najprej analizirali potrebe, nato pa oblikovali potek delavnice, pripravili materiale ter aktivno sodelovali pri organizaciji in izvedbi.
Poudarek na timskem delu in izkustvenem učenju
Njihov projekt je potekal v štirih fazah: analiza potreb mladostnikov, strokovni uvod o stresu in pomenu duševnega zdravja, usposabljanje dijakov za fraktalno risanje ter načrtovanje in izvedba delavnice. Aktivnosti so potekale več tednov, od priprave do končne izvedbe.
Dijaki so delovali v projektnih skupinah in si razdelili odgovornosti: organizacija prostora, priprava materialov, vodenje aktivnosti, spremljanje počutja udeležencev in dokumentiranje poteka. Poseben poudarek je bil na izkustvenem učenju, timskem sodelovanju ter razvijanju odgovornosti za ustvarjanje varnega in podpornega okolja.
Pripravili so strokovne vsebine, izdelali strukturirani načrt delavnice, organizirali prostor in uspešno izvedli aktivnosti. Dijaki so samostojno vodili posamezne dele delavnice in zagotovili mirno, varno ter spodbudno okolje.
Udeleženci poročali o pozitivnem vplivu
Vsi udeleženci so izdelali individualne fraktalne risbe kot rezultat ustvarjalnega procesa. Rezultat delavnice je prinesel predvidene rezultate: zmanjšanje napetosti, večjo umirjenost, boljšo zbranost in pozitivno razpoloženje po aktivnosti.
Projekt je spodbudil visoko stopnjo motivacije, odgovornosti in sodelovanja med dijaki ter razvoj njihovih komunikacijskih in vodstvenih kompetenc. O pozitivnem vplivu aktivnosti so poročali tudi udeleženci: večinoma o večji umirjenosti, zmanjšani notranji napetosti, boljši zbranosti ter izboljšanem razpoloženju po delavnici.
Nastale individualne fraktalne risbe in kratke refleksije udeležencev potrjujejo sprostitveni učinek ter pozitivno izkušnjo sodelovanja.
Med izvedbo projekta so se dijaki sicer soočili z začetno negotovostjo pri vodenju skupine ter z zadržanostjo nekaterih udeležencev do likovnega izražanja. A to negotovost so uspeli mentorji zmanjšati z dodatno strokovno pripravo, jasno razdelitvijo vlog in postopnim prevzemanjem odgovornosti, kar je okrepilo samozavest dijakov.
Zadržanost do ustvarjanja med udeleženci jim je uspelo odpraviti z uvodno razlago namena aktivnosti in s poudarkom, da proces ni umetniško vrednoten, temveč namenjen sprostitvi in osebnemu doživljanju.
Program so prilagodili in več poudarka namenili izkustvenemu delu, vključili so kratko vodeno refleksijo, kar je povečalo vključenost, občutek varnosti in pozitivne učinke delavnice.
Uporaba v vsakdanjem okolju
Projekt neposredno naslavlja nekatere ključne izzive sodobnega zdravstvenega sistema: naraščajočo psihično obremenjenost, kronični stres in tveganje za izgorelost. Dijaki so z izvedbo delavnice razvijali ključne kompetence zdravstvene nege: empatijo, terapevtsko komunikacijo, vzpostavljanje zaupanja ter ustvarjanje varnega in podpornega okolja.
Razvit model predstavlja preprosto, dostopno in stroškovno učinkovito preventivno rešitev, ki jo je mogoče vključiti v šolsko okolje, zdravstvene ustanove ter programe promocije duševnega zdravja. Projekt prispeva k razvoju psihološke odpornosti posameznikov in k oblikovanju kompetentnih ter čustveno stabilnih zdravstvenih delavcev prihodnosti.
Mentorica ocenjuje, da je projekt pomembno prispeval k razvoju strokovnih in osebnostnih kompetenc dijakov, zlasti samoregulacije, empatije, terapevtske komunikacije, timskega dela ter organizacije in vodenja skupine.
Aktivnost bodo trajno vključili v svoje dejavnosti
Posebna vrednost izziva je povezovanje strokovnega znanja z izkustvenim učenjem ter krepitev zavedanja o pomenu skrbi za duševno zdravje kot pomembne kompetence zdravstvene nege.
Delavnica in fraktalne risbe so namenjene dijakom in širši šolski skupnosti kot podpora dobremu počutju. Ključno podporo so predstavljali dijaki s svojo zavzetostjo in mentorica s strokovnim vodenjem.
Aktivnost bodo na Srednji zdravstveni šoli Ljubljana trajno vključili v preventivne dejavnosti šole ter jo razvijali kot prenosljiv model dobre prakse.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
