Odgovor na katastrofalne napovedi, GZS pa o nizki primerjalni osnovi
Gospodarska rast v Sloveniji je v prvem četrtletju medletno znašala tri odstotke. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) na preostanek leta opozarja na različna tveganja.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Bruto domači proizvod (BDP) Slovenije je bil v prvem letošnjem četrtletju realno za tri odstotke večji kot v enakem obdobju lani, je danes objavil statistični urad. Po desezoniranih podatkih se je BDP v prvih treh mesecih letos na četrtletni ravni povečal za 0,7 odstotka, medletno pa za 3,1 odstotka. S tem je bila rast precej višja od povprečja evrskega območja. Slovenija je skupaj s Ciprom na vrhu med članicami EU, za katere so zaenkrat na voljo podatki (20 od 27 članic).
GZS o nizki primerjalni osnovi
Vodja analitske službe GZS in glavni ekonomist zbornice Bojan Ivanc je dejal, da so objavljeni podatki skladni s pomladansko napovedjo GZS, v kateri za letos pričakujejo dvoodstotno gospodarsko rast, kar bi bilo skoraj dvakratnik lanske rasti.
Omenil je, da je letošnja visoka medletna rast deloma tudi posledica razmeroma nizke primerjalne osnove iz prvega četrtletja lanskega leta, ko se je gospodarstvo skrčilo za 0,6 odstotka. Poleg tega bodo na ugodnejšo letošnjo gospodarsko rast od lanske vplivali tudi trije dodatni delovni dnevi. Mi pa spomnimo, da GZS v primeru slabših rezultatov redko spomni na preteklo visoko rast oz. na »razmeroma visoko primerjalno osnovo«.
Lani GZS o dveh letih napačnih odločitev Golobove vlade
Lani maja je ob objavi podatka, da se je obseg BDP v prvem četrtletju na letni ravni zmanjšal za 0,7 odstotka, je glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček dejal, da gre za posledico dveh let napačnih odločitev vlade, zaradi katerih Slovenija izgublja konkurenčnost. Omenil je novelo zakona o dohodnini, pa ukrepe na področju zdravstva, prispevek za dolgotrajno oskrbo in zakon o čezmejnem opravljanju storitev, s katerim se je po njegovih besedah iz Slovenije dejansko izgnalo določena podjetja.
Kako je torej možno, da je slovenski BDP zrasel, če je Golobova vlada po mnenju GZS ubirala napačne odločitve?
Boštjančič: Zelo jasen odgovor na katastrofalne napovedi
Finančni minister v odhajanju Klemen Boštjančič je danes povedal: »Danes smo dobili zelo jasen in konkreten odgovor na vse katastrofalne napovedi, ki jih poslušamo zadnja leta, predvsem zadnje mesece, še bolj pa zadnje tedne.«Gospodarska rast je po njegovi oceni »rezultat stabilnega okolja, visoke zaposlenosti, aktivne investicijske politike države in odpornosti slovenskega gospodarstva.«
V GZS pozdravili rast, a opozarjajo na potrebno previdnost
V GZS so sicer triodstotno rast BDP v prvem letošnjem trimesečju pozdravili in kot spodbudno označili rast investicij v osnovna sredstva, tako večje naložbe podjetij v opremo in stroje kot državne projekte, podprte tudi z evropskimi sredstvi. »Prvo odraža vlaganja v krepitev produktivnosti v predelovalnih in drugih dejavnostih, kar je dobro,« so navedli.
V zbornici si želijo, da bi se pozitivni trendi nadaljevali tudi v prihodnjih mesecih, vendar opozarjajo na potrebno previdnost. Ker je slovensko gospodarstvo izrazito izvozno usmerjeno in močno vpeto v mednarodno okolje, povečana geopolitična negotovost, višje cene energentov, šibkejša rast ključnih evropskih trgov ter nepredvidljive razmere v svetu predstavljajo pomembna tveganja za nadaljnjo rast.
Ključna negotovost tako ostaja zunanje okolje, in sicer vojna na Bližnjem vzhodu in njene posledice na cenovna gibanja v gospodarstvu in na izvozno konkurenčnost slovenskih podjetij.
V GZS so ponovili tudi, da bodo za nadaljnje ohranjanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva ključni stabilno in predvidljivo poslovno okolje, spodbudna investicijska politika ter ukrepi za krepitev produktivnosti in razvojne naravnanosti gospodarstva.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
