Jure Klobčar

Po pojasnilih ministra Mesca se z zakonom, ki ga mora seveda potrditi še državni zbor, v Slovenijo prinaša najboljši sistem, ki ga v svetu poznamo glede vključevanja zaposlenih v lastništvo. Na zakonu so delali več let, zdaj pa je bil usklajen in je bil danes tudi brez pripomb sprejet. Po besedah Mesca zakon prinaša »pomembno inovacijo,« saj Slovenija kot država že »več desetletij išče odgovorne lastnike.«

Domel kot primer dobre prakse

Mesec je pri izpostavil podjetje Domel iz Železnikov, kjer se je med počitniškim delom v preteklosti kalil tudi sam. Gre za podjetje, ki so ga leta 1996 pred ameriškim prevzemom z odkupom obranili tedanji zaposleni. To podjetje še danes deluje v lasti zaposlenih in ima po navedbah Mesca »na kraj izjemno pozitivne učinke.« Izpostavil je tudi Dewesoft in dodal, da v Sloveniji lastništvo zaposlenih že poznamo, a to »lastništvo doslej ni imelo ustrezne pravne podlage, hkrati se ga ni ustrezno spodbujalo.«

Drugi večji prenos premoženja po osamosvojitvi

Po tranziciji v 90. letih smo kot država verjetno pred drugim večjim prenosom premoženja v zadnjih 30 letih, je še poudaril minister. Več kot polovica lastnikov malih in srednje velikih podjetij, ustanovljenih v 90. letih, je namreč starih nad 55 let, kar po njegovih besedah pomeni, da se bodo »zlagoma« upokojevali, pri čemer pa jih glede na izsledke njihove analize precej »nima razrešenega vprašanja nasledstva.«

Mesec je navedel, da jih je med temi kar 34 odstotkov izrazilo interes, da bi podjetja prodali svojim zaposlenim. Ta zakon, ki smo ga danes sprejeli, je ena od možnosti, kaj lahko storijo. Če gre za družinsko podjetje, ga bo seveda prevzela bodisi hčerka bodisi sin, lahko ga prodajo h konkurenci ali tujemu skladu, »mi pa s tem zakonom spodbujamo in omogočamo, da bi podjetje odkupili zaposleni. Od tam naprej bi tako delovalo kot lastniška zadruga zaposlenih.«

Kakšen je postopek?

Gre za sistem, dobro prakso, ki jo prenašajo iz ZDA, kjer po Meščevih besedah na tak način »danes dela 10 odstotkov vseh zaposlenih na zasebnem trgu.«

Postopek je naslednji: zaposleni zunaj podjetja ustanovijo lastniško zadrugo, nekakšen holding, pri čemer mora biti v zadrugo vključenih najmanj 75 odstotkov vseh zaposlenih. Lastnik podjetja, ki ga želi na tak način prodati, se o tem dogovori z zaposlenimi in ga proda tej lastniški zadrugi, pri čemer so v skladu z zakonom predvidene davčne spodbude. Zaposleni imajo v zadrugi delnice, a le za čas, dokler so v podjetju zaposleni. Ob menjavi službe ali upokojitvi tega delavca podjetje nato izplača, delnice pa ostanejo v zadrugi, ki je postala posredni lastnik podjetja.

Izjemno učinkovit sistem

Mesec je poudaril, da gre za sistem, ki ni zgolj privlačen za zaposlene, temveč je tudi »izjemno učinkovit.« Ljudje, ki vedo, da delajo zase, za podjetje, v katerem so lastniki, solastniki ali delni lastniki, ne prejmejo samo plač, ampak so upravičeni tudi do koristi iz naslova lastništva. Analize iz ZDA po besedah ministra kažejo, da je v teh podjetjih višja produktivnost, hitrejša je rast teh podjetij, obenem pa je precej višja »preživetvena stopnja v času kriz,« kar naj bi bila predvsem posledica »solidarnosti zaposlenih.«

Ta podjetja prispevajo bistveno h gospodarski rasti ter imajo več naložb razvoj in raziskave. Med podjetji, ki so izrazila interes za to možnost, je Mesec omenil družbi Inea in Etiketa. Mesec je poudaril še, da bo Slovenija s tem zakonom »evropski pionir,« čeprav Evropa že dolgo pozna zadružništvo.