Maljevac: Razlike med stanovalci, ker vzporedno delujeta dva sistema
Na ministrstvu za solidarno prihodnost so poudarili, da se tako obsežni sistemi, kot je dolgotrajna oskrba, ne vzpostavijo čez noč.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Društvo Srebrna nit je v sredo v javnem pismu, naslovljenem na kabinet premierja Roberta Goloba in ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca, nanizalo več težav, ki jih vidijo v delovanju sistema dolgotrajne oskrbe in ki jih je treba nasloviti prednostno.
Poudarili so sicer, da je zakon o dolgotrajni oskrbi eden »najpomembnejših dosežkov sodobne solidarne družbe, ki ji je mar za dostojno življenje starejših in drugih ranljivih skupin,« a so obenem opozorili, da je nujno potreben nadgradnje in izboljšav. Pozvali so k čim prejšnjem sprejetju interventnega zakona.
Na opozorila in tudi predloge Srebne niti se je v petek odzval minister Maljevac, pri čemer je izpostavil, da na ministrstvu z društvom delijo »temeljno izhodišče, da mora sistem dolgotrajne oskrbe temeljiti na dostojanstvu, pravičnosti in dostopnosti za vse.« Zavedajo pa se, da gre za enega največjih in najzahtevnejših sistemov, ki jih država uvaja na področju socialne politike. »Takšni sistemi se ne vzpostavijo čez noč, temveč se razvijajo postopno, v dialogu in na podlagi izkušenj iz prakse.«
Vzporedno delujeta dva sistema
V Srebrni niti so med drugim izpostavili diskriminacijo med stanovalci v domovih za starejše, saj po njihovih besedah v praksi prihaja do hude neenakosti. Kot je pojasnil Maljevac, skrb glede razlik med stanovalci razumejo, a te izhajajo »iz prehodnega obdobja,« saj smo trenutno v situaciji, v kateri »vzporedno delujeta stari in novi sistem, pri čemer ob uvedbi nove ureditve ni bilo poseženo v že pridobljene pravice posameznikov.«
Po besedah ministra tak pristop, ki je v zakonodajni praksi običajen, zagotavlja pravno varnost in stabilnost. Se pa v novi sistem postopoma uvajajo enotna pravila za vse nove uporabnike, razlike pa so po njegovih besedah predvsem posledica tega prehoda.
»Zavedamo se, da takšno stanje ni idealno, zato ga sistematično spremljamo.« Je pa Maljevac potrdil, da so interventne zakonodajne rešitve »že pripravljene in bodo ob konstituiranju novega državnega zbora lahko nemudoma obravnavane.«
Na ministrstvu so tudi zagrizli v težavo zamud pri odločanju o pravicah, in sicer z več »konkretnimi ukrepi,« pri čemer sodelujejo tudi zunanji strokovnjaki, ki pomagajo pospešiti izdajo odločb.
Veljavnost pravice
V Srebrni niti so med drugim pozvali tudi k sprejetju zakonske spremembe, ki bo jasno določila, da zavarovancu pravica pripada od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge in ne od od datuma vložitve vloge, kot velja zdaj.
Kot je pojasnil Maljevac, dolgotrajna oskrba vključuje različne vrste pravic in upravičencev, zato bi enotna sprememba lahko imela širše posledice ter odprla nova vprašanja enake obravnave. Je pa minister potrdil, da bodo predloge skrbno preučili z vidika pravičnosti, pravne varnosti in dolgoročne vzdržnosti ureditve.
Oskrba na domu
V Srebrni niti so izpostavili tudi oskrbo na domu, ki še ni zaživela. Ob tem so nanizali več predlogov, kako bi to pospešili, predvsem s krepitvijo kadra.
Maljevac je potrdil, da je oskrba na domu še v fazi vzpostavitve, a se po njegovih besedah izvajalci kadrovsko krepijo, »kar bo v prihodnje omogočilo širši obseg storitev.« Izpostavil je tudi, da je veliko odvisno od aktivnosti občin, ki so ključne nosilke organizacije dolgotrajne oskrbe na terenu.
Minister je ob tem glede predloga o vključitvi javnih zdravstvenih zavodov med izvajalce dolgotrajne oskrbe, s čimer bi se razbremenil sistem, dejal, da javni zdravstveni zavodi že po veljavni ureditvi lahko sodelujejo kot izvajalci storitev, kar se v praksi na posameznih območjih že dogaja.
Revizija minutnega sistema
V društvu so kot neprimerno ocenili dejstvo, da so storitve dolgotrajne oskrbe normirane z minutami. Pozvali so k reviziji tega minutnega sistema in normativov.
Maljevac je pojasnil, da je bila standardizacija uvedena z namenom večje preglednosti, pri čemer mora sistem ohraniti tudi človeško dimenzijo oskrbe, »zato smo skupaj s stroko in izvajalci preverili obstoječe rešitve ter jih po potrebi prilagodili.« Cilj je bila transparentnost, da je na eni strani jasno, kaj uporabniku pripada, in da je na drugi strani tudi razvidno, da so bile storitve dejansko izvedene.
Sicer pa se čas po besedah Maljevca ne beleži v minutah, temveč se beležijo opravljene storitve. »Vsaka storitev ima orientacijsko časovno vrednost, ki temelji na povprečjih, ne pa na natančnem merjenju vsake posamezne izvedbe.«
Krizne namestitve
V Srebni niti so opozorili tudi na problematiko kriznih namestitev in pri tem izpostavili, da Ljubljana z okolico, kjer prebiva več kot 300.000 prebivalcev, nima niti ene postelje.
Maljevac je glede te točke pojasnil, da doslej ni bilo jasno določenega mehanizma, ki bi omogočal takojšnjo namestitev oseb, ki zaradi naravnih nesreč, nasilja ali drugih kriznih situacij ostanejo brez strehe nad glavo. Krizne namestitve so namreč na ministrstvu prvič uvedli sistemsko, pri čemer se zavedajo »regionalnih razlik in omejenih kapacitet, zlasti v večjih urbanih okoljih, kot je Ljubljana, zato bomo to področje še naprej razvijali in iskali najboljše rešitve.«
Maljevac je zaključil, da na ministrstvu ostajajo zavezani odprtemu dialogu ter sodelovanju s stroko, izvajalci in civilno družbo pri skupnem iskanju rešitev, pri čemer javno pismo Srebrne niti razumejo kot »izraz skrbi za ljudi, ki ta sistem najbolj potrebujejo, in kot povabilo k sodelovanju.«
Minister je naznanil tudi delovno srečanje, na katerem bodo skupaj pregledali predlagane rešitve in dogovorili nadaljnje korake ter na katerega bo vabljeno tudi društvo Srebrna nit.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
