Janša blizu velike vrnitve, a zadnja beseda bo tajna
Ta teden bo pokazal, ali ima Janša zares zbranih najmanj 46 glasov. Po označenih glasovnicah pri izvolitvi predsednika DZ bo glasovanje o mandatarju pod dobrogledom.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Prihajajoči teden bo v slovenski politiki pomemben predvsem zaradi drugega kroga iskanja mandatarja.
V torek se izteče rok, v katerem je mogoče predlagati kandidata za predsednika vlade, v tem krogu pa lahko kandidata poleg predsednice republike predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev.
Pričakovati gre vložitev kandidature predsednika SDS Janeza Janše, ki je z Demokrati ter trojčkom NSi, SLS in Fokus v sklepni fazi dogovora o koalicijski pogodbi.
Politično bo teden pomemben zato, ker se bo dosedanje dogovarjanje začelo prevajati v konkretne parlamentarne korake: podpise pod kandidaturo, določitev dneva glasovanja in nato, če bo mandatar izvoljen, pripravo seznama ministric in ministrov.
V ospredju ne bo več samo vprašanje, katere stranke se pogajajo, ampak ali so glasovi za izvolitev predsednika vlade tudi dejansko zbrani.
Na papirju naj bi jih Janša imel dovolj. SDS, Demokrati in poslanska skupina NSi, SLS in Fokus imajo skupaj 43 poslancev, Resnica pa je napovedala, da v vlado ne bo vstopila, da pa bo prispevala podpise h kandidaturi in Janšo podprla pri glasovanju o mandatarju. To bi pomenilo 48 glasov, torej dva več od potrebne večine.
Toda pravi preizkus ne bodo izjave po sejah in sestankih, temveč tajno glasovanje v državnem zboru.
Prav zato bo v prihodnjih dnevih zanimivo videti ne samo to, ali bo kandidatura vložena, ampak tudi, ali bo napovedana večina pri tajnem glasovanju ostala enotna.
Strankarske potrditve in prvi zaplet okoli interventnega zakona
Ponedeljek bo imel dve politični plasti. Prva bo povezana z nastajajočo koalicijo. Demokrati in NSi so vstop v koalicijo že potrdili, do izteka roka pa se morajo do koalicijske pogodbe opredeliti še SDS, SLS in Fokus.
NSi je v petek potrdila predlog koalicijske pogodbe za mandatno obdobje 2026–2030 in vstop v nastajajočo desnosredinsko koalicijo.
Druga plast ponedeljka bo interventni zakon. Državni svet bo na izredni seji obravnaval predlog odložilnega veta, ki ga je vložila interesna skupina delojemalcev.
Predlagatelji veta zakonu očitajo hitenje, izločitev zainteresirane javnosti iz obravnave, izigravanje pravice do referenduma in škodljive posledice za ljudi in državo.
Istega dne naj bi predstavniki sindikalnih central v državni zbor vložili podpise v podporo pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Za začetek postopka potrebujejo najmanj 2500 podpisov, nato pa mora državni zbor odločiti o začetku roka za zbiranje 40.000 podpisov.
Če bi državni zbor sprejel sklep, da referendum zaradi davčnih določb zakona ni dopusten, sindikati napovedujejo pot na ustavno sodišče.
To pomeni, da bo že prvi dan tedna odprta tema, ki lahko zaznamuje začetek nove vlade. Interventni zakon so pripravili poslanci NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resnice, podprli pa so ga tudi v SDS.
Vsebinsko vključuje ukrepe zaradi napovedane energetske krize, nižji DDV za osnovna živila in del energentov ter rešitve s področja malega gospodarstva, normirancev, davkov, socialnih prispevkov, zdravstva in pokojnin.
Če bo Državni svet izglasoval odložilni veto, bo moral državni zbor o zakonu odločati znova. Tudi to bi lahko postalo pomemben preizkus nove večine, saj bi se pri takšnem glasovanju pokazalo, ali se 48 glasov podpore Janševi kandidaturi lahko pretvori v stabilno večino.
Torek: rok za kandidaturo
Torek bo formalno osrednji dan tedna. Takrat se izteče 14-dnevni rok drugega kroga iskanja mandatarja. Če bo kandidatura Janeza Janše vložena, se bo politični proces premaknil v fazo priprav na glasovanje v državnem zboru.
Za nastajajočo večino je pri tem ključna parlamentarna matematika. SDS, Demokrati in poslanska skupina NSi, SLS in Fokus imajo skupaj 43 glasov. Resnica je napovedala, da v vlado ne bo vstopila, da pa bodo njeni poslanci prispevali podpise h kandidaturi Janeza Janše in ga podprli tudi na glasovanju o mandatarju. S tem bi imel Janša na papirju 48 glasov podpore.
Kandidat mora v državnem zboru dobiti podporo večine vseh poslancev, torej najmanj 46 glasov. Glasovanje o mandatarju je tajno, zato javne napovedi podpore same po sebi še niso enake oddanim glasovom.
Prav tajnost glasovanja odpira prostor za negotovost. V političnem zakulisju se pojavljajo ocene, da podpora Janši v vseh strankah, ki naj bi omogočile njegovo izvolitev, ni nujno stoodstotna. To še ne pomeni, da je njegova izvolitev resno ogrožena.
Za presenečenje bi morali pri glasovanju odpovedati najmanj trije poslanci iz kroga strank, ki naj bi ga podprle.
Ker bi imel Janša ob napovedani podpori Resnice 48 glasov, bi mu dva manjkajoča glasova še vedno pustila najmanjšo potrebno večino, tretji pa bi že pomenil padec pod prag 46 glasov.
Sreda in četrtek: čas za preverjanje večine
Po izteku roka za kandidaturo glasovanje ne more slediti takoj. Po poslovniku se volitve kandidata ali kandidatov za predsednika vlade v drugem krogu opravijo najprej 48 ur in najpozneje sedem dni po preteku roka za predložitev kandidatur. Glasovanje bi zato lahko sledilo najhitreje v petek, 22. maja.
Sreda in četrtek bosta zato namenjena predvsem političnemu preverjanju. V tem času bo pomembno, ali bodo poslanske skupine nastopale enotno, ali bo podpora Resnice predstavljena kot enkratna podpora mandatarju ali širši dogovor o delovanju vlade, ter ali bodo stranke nastajajoče koalicije že začele odpirati vprašanje ministrskih resorjev.
V ozadju bo tudi vprašanje, ali bo tajno glasovanje tokrat potekalo brez zapletov z označevanjem glasovnic. Pri glasovanju o predsedniku državnega zbora Zoranu Stevanoviću je del glasovnic nosil dodatne oznake, kar je sprožilo očitke o posegu v tajnost glasovanja.
Pri izbiri mandatarja bo zato pozornost še večja. Če bi se podobne oznake ponovile, bi to politično obremenilo glasovanje, tudi če formalni izid ne bi bil sporen.
Petek: prvi možni dan glasovanja
Petek je prvi možni dan, ko bi državni zbor lahko odločal o mandatarju. To ne pomeni, da bo glasovanje nujno takrat. Rok dopušča tudi poznejši termin, najpozneje sedem dni po izteku roka za vložitev kandidatur. V praksi bo datum glasovanja odvisen od dogovora v državnem zboru, pripravljenosti predlagateljev in politične ocene, kdaj je večina dovolj utrjena za tajno glasovanje.
Če bi bilo glasovanje že v petek, bi teden prinesel hiter prehod iz vložitve kandidature v izvolitev mandatarja. Če bi bilo glasovanje prestavljeno na ponedeljek ali torek, bi to pomenilo več časa za usklajevanje, preverjanje glasov in pripravo naslednje faze – sestavljanja ministrske ekipe.
V petek bo sicer potekala tudi seja odbora DZ za zadeve EU, na kateri bodo obravnavali gradiva za prihodnja zasedanja sveta EU za splošne zadeve, kmetijstvo in ribištvo ter konkurenčnost. Ta seja bo v parlamentarnem koledarju redna vsebinska točka, politično pozornost pa bo še vedno določal mandatarski postopek.
Konec tedna in začetek naslednjega tedna: prostor za kadrovska vprašanja
Če glasovanja o mandatarju ne bo v petek, bo konec tedna politično pomemben predvsem zaradi pogovorov v ozadju. Po vsebinskem dogovoru o koalicijski pogodbi bo sledilo vprašanje kadrovskega razreza.
Janša je v minulih dneh sicer dejal, da so izhodišča koalicijske pogodbe usklajena.
Kadrovski razrez bo pokazal razmerje moči med partnerji. Pri oblikovanju vlade ne gre samo za število ministrstev, temveč tudi za njihovo politično težo.
Posebej pomembni bodo resorji, povezani z javnimi financami, gospodarstvom, delom, zdravjem, infrastrukturo, energetiko in notranjo varnostjo. To so področja, na katerih se bodo hitro pokazale tudi vsebinske razlike med strankami.
Janša je v minulih dneh ocenil, da bi Slovenija lahko novo vlado dobila v začetku junija.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
