Skupina NLB v polletju z 274,4 milijona evrov čistega dobička
Skupina NLB je v prvi polovici letošnjega leta ustvarila 274,4 milijona evrov dobička po obdavčitvi, kar je šest odstotkov manj kot v enakem obdobju lani.

Nadzorni svet je ob tem na današnji seji potrdil nov mandat predsedniku uprave Blažu Brodnjaku ter članoma uprave Archibaldu Kremserju in Andreu Burkhardtu.
Ker se jim bo mandat iztekel 5. julija 2026, je nadzorni svet obravnaval tudi njihovo vnovično imenovanje. Vsi trije so bili znova imenovani za nadaljnji petletni mandat, ki se začne 6. julija 2026, so sporočili iz NLB. "Nadzorni svet je prepričan, da bo njihovo nadaljnje vodenje skupaj z ostalimi člani uprave zagotovilo stabilnost, osredotočenost, strateško doslednost in jasno začrtano pot prihodnje rasti," je dejal predsednik nadzornikov Primož Karpe.
NLB Skupina je v letošnjem prvem polletju uspešno kljubovala okolju padajočih obrestnih mer s stabilnimi čistimi obrestnimi prihodki, naraščajočimi čistimi prihodki iz provizij in nadomestil, kar je prineslo do pet odstotkov višje prihodke v primerjavi z enakim obdobjem lani. Ti so v polletju dosegli 635 milijonov evrov. Obenem je podpirala stranke v vsej regiji z dvomestno letno stopnjo rasti posojil," so strnili v NLB.
Usklajenost med strategijo in njeno izvedbo dokazujejo prvi rezultati, in sicer rast digitalne penetracije na 58,2 odstotka in 33,6-odstotni delež digitalne prodaje v segmentu poslovanja s prebivalstvom v Sloveniji, uvedba nove generacije digitalne aplikacije NLB Klik v Sloveniji, izgradnja ekosistema lizing storitev v regiji, pa tudi rast donosov delničarjev, je naštel Brodnjak. Ob tem so navedli, da je cena delnice NLB v začetku avgusta dosegla najvišjo vrednost in se giblje okoli knjigovodske vrednosti.
V drugem četrtletju se je dobiček pred oslabitvami in rezervacijami skupine v primerjavi s prvim četrtletjem povečal za tri odstotke, dobiček po davkih pa za 18 odstotkov in dosegel 148,5 milijona evrov. V polletju je skupina kljub trendu zniževanja obrestnih mer zabeležila medletno rast čistih obrestnih prihodkov, predvsem zaradi rasti obsega posojil in pozitivnega prispevka prevzema Skupine SLS.
Čisti obrestni prihodki so se v drugem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali za dva odstotka na 232,5 milijona evrov, kar je v celoti pokrilo stroške izdaje obveznice senior preferred. Znižanje obrestnih mer Evropske centralne banke za 50 bazičnih točk je po njihovih navedbah na ravni četrtletja skoraj izravnala visoka rast posojil v višini treh odstotkov, od začetka leta v višini sedmih odstotkov.
Čisti neobrestni prihodki so v drugem četrtletju leta znašali 92,1 milijona evrov, kar je 20-odstotna rast v primerjavi s prejšnjim četrtletjem. Čiste opravnine so zabeležile solidno, triodstotno rast v primerjavi s četrtletjem poprej in so znašale 82,7 milijona evrov predvsem zaradi sezonsko višje potrošnje gospodinjstev. Čisti neobrestni prihodki so v polletju v primerjavi z enakim obdobjem lani zrasli za 18 odstotkov.
Skupni stroški so v drugem četrtletju znašali 152,5 milijona evrov, kar je v primerjavi s prvim četrtletjem za šest odstotkov več, in sicer predvsem zaradi vlaganj v IT in digitalizacijo. V prvem polletju so se stroški na primerljivi osnovi povečali za osem odstotkov, normalizirani predvsem za stroške integracije SLS, in so po navedbah NLB tudi sicer predvsem posledica naložb v talente in tehnologijo.
Neto oslabitve in rezervacije za kreditno tveganje so se v drugem četrtletju leta sprostile v višini 20,3 milijona evrov. V prvem polletju leta je skupina neto sprostila 5,8 milijona evrov oslabitev in rezervacij za kreditna tveganja. Kakovost sredstev je ostala stabilna. Delež slabih posojil se je v primerjavi s koncem leta 2024 rahlo znižal in znaša 1,5 odstotka.
Bilančna vsota skupine je ob polletju znašala 29,57 milijarde evrov, banke NLB pa 18,38 milijarde evrov. V drugem četrtletju se je obseg kreditov še naprej povečeval s podobno dinamiko kot v prejšnjem četrtletju, rast pa je bila razpršena po geografskih območjih in segmentih. Na ravni skupine so od začetka leta dosegli sedemodstotno rast. V bankah regije je bila rast bruto posojil 10-odstotna pri prebivalstvu in sedemodstotna pri podjetjih in državi.
V Sloveniji je poslovna aktivnost ostala močna, podprta z živahno novo prodajo posojil, so navedli. NLB je od začetka leta zabeležila petodstotno rast bruto posojil podjetjem in državi. Posojila prebivalstvu so prav tako rasla, z izrazitim zagonom pri stanovanjskih posojilih. Tudi nova prodaja potrošniških posojil je ostala močna.
Vloge strank so se od začetka leta povečale za tri odstotke. V drugem četrtletju se je rast nadaljevala na vseh trgih. V NLB so vloge prebivalstva zrasle za štiri odstotke in pozitivno prispevale k skupni rasti vlog, potem ko je bil trend v prvem četrtletju zaradi izdaje ljudske obveznice večinoma nespremenjen.
Skupni kapitalski količnik NLB Skupine je konec junija znašal 18,4 odstotka. Količnik CET1 NLB Skupine pa je znašal 15,1 odstotka.
Skupina je potrdila smernice za letos in jih dopolnila pri rasti kreditov. Potem ko je skupina od začetka leta zabeležila sedemodstotno rast neto kreditov strankam, ocenjuje, da bo bo letna rast kreditov dosegla nizko dvomestno številko.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se