Profimedia

Samostojni podjetniki na določen način »pokrivajo« sliko o zaposlenosti, a predstavljajo okoli 10 odstotkov vseh zaposlenih pri nas. A dejstvo je, da so kljub njihovi številki med precej spregledanim delom trga dela, z novimi davki in prispevki pa jim na ramena nalagajo vedno več in več obremenitev.

A kolikšne so te obremenitve in kaj te predstavljajo za njihov končni mesečni dogodek?

V petih letih za 200 evrov več na mesec

Na finančni upravi so nam povedali, da bilo v letu 2024 že omenjenih dobrih 152.000 samostojnih podjetnikov, od tega skoraj 100.000 normirancev, minimalen mesečni prispevek za socialno varnost pa je letos znašal 614,83 evrov.

Profimedia

Skoki v tem znesku so bili v zadnjih letih precejšnji, še leta 2024 so plačevali najmanj 544 evrov, leto pred tem 464, v 2021 pa so znašali ti prispevki še najmanj 425 evrov. Največji skok je nastal med letom 2024 in 2023, kar za 80 evrov, pa tudi med letošnjim in lanskim ni bil z okoli 71 evri najbolj prijazen do samozaposlenih.

Če primerjamo leto 2021 in 2025, potem ugotovimo, da samozaposleni v tem času na mesec plača 200 evrov več na mesec.

Gospodarstvo

Nova pravila za normirance: konec sezonskega odpiranja in zapiranja s. p.

»Najnižja osnova za prispevke za samozaposlene osebe je 60 odstotkov povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec. Postopek določitve je standardiziran in sicer najprej statistični urad objavi podatek o povprečni letni plači za preteklo leto,  to je običajno v februarju tekočega leta. Finančna uprava pa na tej podlagi izračuna in objavi nove zneske najnižjih osnov za prispevke. Za januar in februar leta uporabljamo merilo 60 odstotkov povprečne plače predpreteklega leta, od 1. marca pa se uporablja 60 odstotkov povprečne plače preteklega leta,« so pojasnili na finančni upravi.

Pet različnih prispevkov

Samostojni podjetniki s tem zneskom plačujejo pet različnih prispevkov za socialno varnost: za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za zdravstveno zavarovanje (tudi obvezni zdravstveni prispevek), za primer brezposelnosti, za starševsko varstvo in za od julija 2025 dalje še prispevek za dolgotrajno oskrbo.

Profimedia

Kot pravijo na finančni upravi, je poraba denarja iz prispevkov namenska. Prispevki se stekajo v ločene blagajne. Za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v blagajno ZPIZ, za zdravstveno zavarovanje v blagajno ZZZS in tako daje.

A koliko denarja se tako steče v državne blagajne na račun samozaposlenih? S takimi podatki sicer na finančni upravi ne razpolagajo, imajo pa podatke o skupni višini pobranih prispevkov za socialno varnost po blagajnah v letu 2024.

Ti so lani od vseh javnofinančnih prihodkov predstavljali 44,7 odstotka ali skoraj polovico. V tem letu je namreč država od javnih finančnih prihodkov uspela zbrati vsega skupaj 25,1 milijarde evrov.

Bolniške odsotnosti

Slovenci smo vse pogosteje bolni; drugod lahko bolniška traja največ eno leto

V 2024 je bilo tako pobranih za 11,2 milijarde evrov prispevkov ali dobrih 13,6 odstotkov več kot v 2023, ko so zbrali 9,8 milijarde evrov, v 2022 pa le malo več kot devet milijard.

Deset odstotkov samozaposlenih prinese več kot milijardo

»Na višji znesek prispevkov za socialno varnost v letu 2024 je glede na leto 2023 vplivala uvedba obveznega zdravstvenega prispevka v letu 2024. V letu 2024 je bilo pobranega 598 milijonov evrov obveznega zdravstvenega prispevka. Prispevka za zaposlovanje in za starševsko varstvo pa sta prihodek državnega proračuna. Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se steka v blagajno ZPIZ, prispevek za zdravstveno varstvo pa je prihodek ZZZS,« še pojasnjujejo na Fursu.

Robert Balen

V primerjavi z minulimi leti je dotok denarja za pokojninsko zavarovanje več kot očiten, vsako leto za približno 400 do 500 milijonov več.

A če čez prst ocenimo, da imamo okoli 10 odstotkov samozaposlenih, lahko sklepamo, da samo samozaposleni v celoten znesek prispevajo okoli 1,1 milijarde evrov. To pa je že omembe vredna številka, ki jo na svojih ramenih nosi 150.000 samostojnih podjetnikov.