Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Podravje: Vinogradniki v Kicarju na trnih: je zlata ali navadna trsna rumenica?


Senka Dreu
13. 8. 2021, 21.21
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Pred dnevi je vinogradnike v Kicarju pretresla vest, da je njihove vinograde napadel ameriški škržatek, ki najprej povzroči hiranje trte, v letu ali dveh pa nato povsem odmre. A se pri propadu enega vinograda ne konča, saj se ta žuželka seli na sosednje in tam nadaljuje svoj morilski napad. Zato je zoper širjenje zlate trsne rumenice odrejeno obvezno preventivno tretiranje, če to ne zaleže, pa fitosanitarni inšpektor odredi uničenje.

1628778131_sd-uničeni_vinogradi03.jpg
Arhiv Štajerskega Tednika

Vsakdo, ki je kdajkoli skušal kaj pridelati, ve, koliko truda pa tudi denarja je moral vložiti v svoj projekt, pa naj gre za vrtnine, vinsko trto ali cvetlični vrt. Pri tem se mora boriti še z vremenom, ki je vse bolj neusmiljeno, pa tudi z vsemi vrstami škodljivcev, ki postajajo vse bolj trdoživi in jih je s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki so zaradi nujnega varstva okolja še dovoljena, vse težje odpraviti.

Opozarjal že pred dvema letoma

Ena takšnih nadlog je očitno tudi omenjeni ameriški škržatek, ki napada vinsko trto in je znan predvsem kot prenašalec za vinsko trto smrtonosne zlate trsne rumenice. Bolezen na Štajerskem redno spremljajo od leta 2007, ko so jo prvič opazili; prej so namreč poznali le navadno trsno rumenico.

Da se v vinogradih v Kicarju nekaj dogaja, je ptujski zavod prvi obvestil vinogradnik Zoran Šuligoj. »Prisotnost trsne rumenice je jasna vsakomur, ki se vsaj malo spozna na vinsko trto. Listi postanejo drugačni, se obarvajo, so bledikavi, se nagubajo oziroma zavihajo navzdol, poleg tega so krhki in se drobijo. Tudi pridelek je slabši, saj se grozdi posušijo. Ko sem že lani in predlani opazil prve znake bolezni, sem o tem obvestil tudi pristojne, prepričan, da bi bilo treba že takrat resneje ukrepati na celem območju, a je stroka takrat menila, da to še ni potrebno. Kljub temu sem v izogib propada svojega vinograda tako predlani kot lani izkrčil po sto trsov, letos že 200, nadomestil sem jih z novimi, ki pa šele rastejo. Ljudje me zdaj sprašujejo, zakaj imam tako prazno gorico, tudi ljubiteljski vinogradniki oziroma vikendaši, ki jih je tu okoli veliko.«

Toliko dela, ki gre v nič

Zoran in njegova soproga Danica Šuligoj obdelujeta 11 hektarjev vinogradov, večino, 35.000 trsov, na nasprotnem bregu – Mestnem Vrhu, v bližini doma v Kicarju pa na 16 arih približno 700 trsov. »Škropila sva enkrat, nameraval sem še, a se nato zaradi vetra nisem odločil,« pravi Šuligoj. »Mislim, da se nas večina drži ukrepa, seveda pa vem tudi za nekaj manjših vinogradnikov, ki trte preventivno ne tretirajo zoper zlato trsno rumenico.«

Zdaj nestrpno čakata na rezultate analize vzetih vzorcev, saj je od tega odvisna usoda njunega vinograda v Kicarju.

Preberite več v Štajerskem Tedniku


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.