##IMAGE-2233302##

''Ne smemo biti naivni, da gre v tem dokumentu za občinski interes. Meni prav to manjka, da se vidi, kaj je pa res občinski interes. Jaz pravim, da je tu ogromno zasebnega interesa. V smislu, kako nezazidljivo površino spremeniti v zazidljivo in prodati naprej po višji ceni. Samo za to gre,'' je dopolnjeni osnutek odloka o prostorskem načrtu Mestne občine Novo mesto danes komentiral Tone Škerlj iz Društva Novo mesto. Skupaj z Ano Bilbija (Desus), Francijem Kekom (Zares) in Borisom Dularjem (LDS) so na današnji novinarski konferenci povedali, da je tako pomemben prostorski dokument pripravljen preveč površno, brez strokovnih podlag, analiz in realnih pričakovanj, pa tudi brez večjega dialoga med gospodarstvom in javnostjo.

Uvodoma je Boris Dular pojasnil, da je bil prostorski načrt oblikovan brez občinskega razvojnega programa, saj obstaja le splošni regionalni razvojni program. Po njegovi oceni, so strokovnjaki, ki so pripravili dokument, preveč tehnično pristopili k načrtovanju prostora MO Novo mesto in premočno sledili željam posameznih naročnikov oz. prostorskih lobijev, in sicer brez kritičnega premisleka. Bolj konkreten ni želel biti in je večkrat poudaril, da sedanji dokument omogoča preveč možnosti za špekulativni kapital.

Po njegovi oceni je med novomeškim načrtom in načeli prostorske zakonodaje prevelik razkorak in bodo tovrsten dokument na ministrstvu gotovo zavrnili. ''Mislimo, da to sedaj še ni zrelo za sprejem. Potrebujemo trezen premislek o realnih prostorskih potrebah in tudi varovanju okolja oz. narave. (...) Ta prostor ne moremo razumeti kot našo last. To je dobrina, ki jo moramo smiselno varovati in načrtovati rast,'' je bil do sedanjega osnutka kritičen Dular. Po njegovem mnenju, je 900 hektarjev novih površin odločno preveč, sploh pa ob dejstvu, da ob tem pripravljalci niso opravili nobene resnejše analize dejanskih potreb.

Tone Škerlj zahteva še eno javno obravnavo dokumenta, v katerega naj se bolj intenzivno vključi gospodarstvo in urbanistična stroka, pa tudi sama javnost. Povedal je, da je sedanja razgrnitev prostorskega načrta potekala preveč površno, vabljene so bile po tri ali štiri krajevne skupnosti skupaj, konkretnejših odgovorov, kaj se bo gradilo na katerem območju, pa udeleženci niso dobili. ''Sem že tako dolgo tu, da sem bil priča vsem grehom vseh oblasti. In če ne bi bilo teh grehov, ne bi imeli danes ob vsaki vpadnici industrijsko cono. Takrat pač nihče ni bil tako pameten, da bi rekel, kje bo mesto in na katerem koncu industrija. Ustregli smo vsem. Danes žal delamo podobno,'' je povedal Škerlj in opozoril, da je v dokumentu npr. navedeno, da bo mesto potrebovalo nove stanovanjske površine za 8.145 prebivalcev. ''Kdo je to izračunal?''

Tako Škerlj kot Bilbija sta danes izrazila dvom v predstavljene številke, četudi nista strokovnjaka na tem področju. A se jima je hkrati zdelo nesmiselno tudi za to predvideno število iskati nove zazidljive površine, brez tega, da bi preverili možnosti gradnje znotraj obstoječih naselij. ''Si upam trditi, da je v obstoječih naseljih in pa do zadnjega naselja v tej občini popolnoma dovolj zazidljivih površin. Zakaj jih širiti na kmetijska?'' se je spraševal in ponovil, da gre za zasebne interese posameznih lobijev.

Podobno grajo sedanjemu dokumentu je podala Ana Bilbija in dodala, da se je javno oglasila ''v imenu vnukov '' oz. bodočih generacij. Sicer se lahko tudi v npr. Gabrju ali Brusnicah ponovi zgodba zapuščenega mestnega jedra. ''Najprej bi morali uporabiti obstoječe kapacitete, ki so v slabem stanju, jih renovirati, potem pa graditi dejanski primanjkljaj. Ko bomo naše njive pozidali, je z njimi konec. Hkrati pa ni na mestu, da stare stavbe propadajo,'' je pojasnila Bilbija.

Franci Kek se je danes ozrl na napis na majici 'Biti Podgurc je lukzus' in dodal, da ''temu sloganu bi morali slediti vsakokratni župani.'' Zanj je prostorski načrt prostorska ustava in zato si želi, da sedanje okolje, ki je eno najmanj ekološko okrnjenih v Evropi, ohranimo. ''Ta prostor bi prav turizmu lahko najbolj služil,'' je prepričan Kek, ki se ne more strinjati z načrti, da bo v bodočnosti npr. na Gumberku svoj prostor našlo 100 do 200 tovrstnih vozil. ''Ob vsem spoštovanju do Revoza, danes vemo, da tisto ni prava lokacija.''

Tudi v Zares so prepričani, da dokumentu manjka strokovnost. Kek je omenil, da podoben odkument za Mestno občino Ljubljana na koncu vsebuje kar tri strani dolg seznam strokovnih služb, ki so pri pripravi sodelovale. Za novomeško občino ta podatek pa niti ni znan. 

Po mnenju vseh štirih je osnutek odloka o prostorskem načrtu Mestne občine Novo mesto preveč pomemben dokument, da bi ga na mestnem svetu sprejeli brez tehtne analize s strani strokovnjakov, gospodarstva in večje vključenosti civilne družbe. Ne samo nove stanovanjske površine, preveč pavšalno oz. velikopotezno so po Dularjevem mnenju načrtovane tudi industrijske cone, četudi se še ne ve, koliko tovrstnih površin sedanje gospodarstvo in bodoči investitorji res potrebujejo.

prostor_tiskovka.doc

Prenesi