Miran Juršič MPA

Velik odziv je bil na vaš govor v parlamentu EU, ko ste kot prva predsednica neke države jasno povedali, da se v Gazi dogaja genocid. Ampak mi še kar v živo spremljamo to grozo, nič se ni spremenilo!

Vsi vemo, da to vojno lahko konča samo Izrael, ZDA pa tu lahko še kako pomagajo. Vsi drugi lahko le kričimo in opozarjamo. Ne bomo odnehali, ampak ve se, kdo lahko ustavi spopade. Tako kot se ve, da bi Putin lahko takoj ustavil vojno v Ukrajini …

Ste pričakovali, da bo vaš govor vseeno kaj premaknil?

Saj se je premaknilo! Beseda genocid v povezavi z Gazo ni več tabu. Številni kolegi državniki so mi dali prav, tudi v evropskem parlamentu. Moram pa povedati, da tega v govoru nisem imela napisanega, to je prišlo iz srca, iz želje, da se sliši glas tistih, ki nam ni vseeno.

Koliko prej ste se torej odločili, da boste govorili o genocidu?

Samo kakšno sekundo prej. Bilo je spontano, ker sem začutila, da je tako prav.

Bila sem za govorniškim pultom, pred sabo sem imela govor, in ko sem prišla do Palestine, sem si rekla, reci, kar ti veleva srce, reci, ker veš, da imaš prav. In sem.

V parlamentu je sedelo okrog 650 poslancev. Redko se zgodi, da je parlament tako poln – res ne vem, zakaj je bil, mogoče so pričakovali, da bom rekla kaj takega … Levi pol parlamenta mi je po govoru zaploskal in vstal, desni pol je bil zadržan, kar je razumljivo glede na neenotnost Evrope glede genocida v Gazi. Mislim, da so dvorano zapustili samo trije španski nacionalisti.

Miran Juršič MPA

Sledila sem instinktu. O tem moramo čim več govoriti, da se bo kaj premaknilo. Septembra bosta Palestino priznali Francija in Kanada, zdaj sta se pridružili še Avstralija in Malta … Ta snežena kepa se vali, ampak nekdo jo mora začeti, narediti malo kepico, ki gre naprej in se veča. Zdajšnje razmere so nesprejemljive. Že po Srebrenici smo rekli nikoli več, a se genocidi še vedno dogajajo, kar je strašljivo. To bi moralo predramiti vsakega politika, mi smo odgovorni za osem milijard ljudi …

Ste vedno verjeli v svojo moč? Ste si vedno upali več kot drugi?

Priznam, sem močna. Nisem pa brez čustev, krivica se me vedno zelo dotakne. Tudi jaz se kdaj zjočem. Prepričana pa sem, da bi moralo biti v politiki več žensk, ker z našim pogledom na svet mehčamo (pre)močno moško energijo, jezo, če hočete ...

Celoten pogovor s slovensko predsednico preberite v aktualni številki revije Obrazi (09/25). Revija je na voljo v spletni trafiki.