Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Kmetijstvo 2019: Manjša pridelava, manjši zaslužek


Senka Dreu
11. 10. 2020, 02.07
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Predvsem na račun manjše rastlinske pridelave je bruto dodana vrednost v kmetijstvu lani znašala 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda, kar je 0,2 odstotka manj kot v letu poprej, zato je pristal na ravni leta 2016.

1602158929_sd-kmetijska_proizvodnja02.jpg
Arhiv Štajerskega Tednika

Celotna kmetijska proizvodnja je bila v letu 2019 vredna 1.325 milijonov evrov, kar je za tri odstotke manj kot leta 2018, in to kljub dejstvu, da so bile cene višje za pet odstotkov. Nižja vrednost je bila posledica manjše proizvodnje, kot že rečeno, predvsem na področju rastlinske pridelave, ki je bila manjša za osem odstotkov. Vrednost vseh dohodkovnih kategorij se je lani v primerjavi z letom poprej znižala, pri čemer je treba opozoriti na splošno zelo dobro letino v 2018. Kot je razvidno iz grafične tabele, ki prikazuje kmetijsko proizvodnjo, bruto dodana vrednost in zaposlenost v Sloveniji med letoma 2007 in 2019, kmetijska proizvodnja in še bolj bruto dodana vrednost po posameznih letih precej nihata, le zaposlenost v kmetijstvu že več kot deset let ostaja na približno isti ravni.

Subvencij za skoraj 250 milijonov evrov

Kmetje in kmetijska podjetja so v letu 2019 prejeli 249 milijonov evrov državnih ali evropskih subvencij, kar ne predstavlja posebnega odstopanja ne navzgor niti navzdol v primerjavi z letom 2018. Kot ugotavljajo na statističnem uradu, subvencije niso vplivale na višino dodane vrednosti, ampak le na višino faktorskega dohodka, zneska, ki kmetu ostane za poplačilo dela, kapitala in zemlje. Ker so v njem vključene tudi za kmeta zelo pomembne subvencije, faktorski dohodek v bistvu bolje odraža ekonomsko stanje kmetijstva kot bruto dodana vrednost. Delež subvencij v faktorskem dohodku je tako znašal 47 odstotkov, kar je za pet odstotkov več kot v letu poprej. Sicer pa je bil lani faktorski dohodek za 10 odstotkov nižji in je znašal 533 milijonov evov, faktorski dohodek na zaposlenega pa je bil s skoraj 6.900 evri v primerjavi z letom 2018 nižji za devet odstotkov. Med glavnimi razlogi za upad dohodka so statistiki našteli za tri odstotke nižjo vrednost kmetijske proizvodnje, za dva odstotka višjo vrednost vmesne potrošnje in za odstotek nižjo zaposlenost.

Padec zaradi slabega pridelka sadja in grozdja

Preberite več v Štajerskem Tedniku


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.