Arhiv Štajerskega Tednika

Skozi projekt arheološka stroka preučuje preobrazbo Poetovione, ki se je od vojaškega postajališča razvila v eno najpomembnejših mest rimske dobe. Z raziskavami želijo bolje pojasniti, kakšni antični ostanki se skrivajo pod površino Panorame. S predstavitvami v okviru Arheološkega parka Poetovio, ki ga urejajo na tem območju, bi lahko domačini, obiskovalci in turisti nazorno videli, kaj je bilo pod to površino in kako je na tem prostoru živelo rimsko mesto. Sicer pa arheološke raziskave na Panorami potekajo v več fazah.

Kot predvidevajo, naj bi na vrhu Panorame stala velika stavba, svetišče, ki pa jo je v veliki meri v 20. stoletju uničila gradnja vodohrana. Raziskave vodi dr. Jana Horvat z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, vrhunska poznavalka rimskega obdobja na območju JV alpskega prostora. Georadarske raziskave so pokazale, da je bila Panorama izjemno bogat predel v rimski Poetovioni. Brez izkopavanj so pokazale, kaj leži pod površino, pokazali so se zidovi, tlorisi stavb, ulice, trgi, vendar ta slika ni dovolj jasna. Brez izkopavanj namreč ni mogoče vedeti, iz katerega časa so objekti in zelo redko vemo, kakšna je bila njihova funkcija, kdaj so bile opuščene, kakšno je bilo življenje na tistem mestu oz. delu prostora, ki ga raziskujejo.

Preberite več v Štajerskem Tedniku