Haloški kmet: »Vse, kar lahko dam otrokom: švic, žulji in minus na računu«
»Če nas ne potrebujete, povejte, bomo nehali kmetovati in začeli živeti,« je dejal Jože Vovk iz Makol kmetijski ministrici Ireni Šinko. Kalkulacija je namreč jasna, služba omogoča preživetje, haloške strmine zahtevajo zgolj žulje in delo za drobiž, pa še tega država Haložanom jemlje.

Edinstveno krajino z zaščitenimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, kot mnogi opisujejo to območje, bo z mačehovskim odnosom države prej ali slej zarastlo najprej grmovje, nato gozd. »Bomo pač jagali, če nam že ne pustijo kmetovati,« je dodal Vinko Jerič iz Stoperc.
Kmetijsko ministrstvo že od leta 2010 pripravlja reformo izplačil OMD, to je izplačil za območja z omejenimi dejavniki kmetovanja (strmine, nadmorska višina, poplavna območja, talna struktura …). Za izplačilo je predvidenih okrog 42,7 milijona evrov, največ denarja pa prejmeta Go – ko, govedorejsko podjetje Farm Ihan, ter PP Agro, ki kmetuje na poljih v Podravju. Denar se deli na podlagi površin in točk, ki jih kmetje dosežejo glede na različne dejavnike, ki vplivajo na kmetovanje.
Letošnja sprememba je ta, da ima večjo težo nadmorska višina kot pa strmina. Ta odločitev je še posebej prizadela kmete v Halozah, pa tudi v Slovenskih goricah, na Goričkem in drugod. Haložani so se zato povezali in ministrico Ireno Šinko na Ptuju pozdravili s panoji in zahtevami.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se