Zaradi stereotipov izgubljajo ženske in izgublja družba
V programe informacijsko-komunikacijskih tehnologij se vpiše le dober odstotek dijakinj, pa čeprav gre za bolj iskane poklice na trgu dela.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
V okolico Lune je do letošnjega leta, ko je tja poletela odprava Artemis 2, potovalo 24 ljudi, vsi moški. Tokrat je bila prvič med potniki ženska. Christina Koch, članica štiričlanske odprave na pot okoli Lune, ki se je medtem že srečno vrnila na Zemljo, je po izobrazbi inženirka elektrotehnike in fizičarka.
Christina Koch ima izobrazbo in opravlja poklic, za katerega se ženske odločijo izjemoma, redkeje kot moški. Ampak, ali dekleta o tem, da bi postale astronavtke, tudi redkeje sanjajo? Zakaj nam na področju izobraževanja in poklicev ne uspe preseči razkoraka med spoloma? Zakaj je pričakovano, da bodo ženske opravljale delo v zdravstvu in šolstvu, moški pa inženirstvu in tehnologiji?
Področje znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike, ki ga označuje enotna kratica STEM, je področje, kjer razkorak med spoloma trmasto vztraja. Čeprav so ženske leta 2022 predstavljale 53,7 odstotka vseh študentov v terciarnem izobraževanju, so na področju STEM predstavljale le 30,9 odstotka. V poklicnem in strokovnem izobraževanju je razkorak še večji, saj ženske predstavljajo le 16,1 odstotka vpisanih v srednje zahtevne STEM programe.
Eden od mehanizmov za naslavljanje teh izzivov je lahko tudi program Erasmus+, ki lahko dijakinjam in dijakom poklicnega in strokovnega izobraževanja ponudi možnost pridobivanja digitalnih in IKT kompetenc v tujini.
Zakaj je pomembno, da se tudi dekleta odločajo za tehnološke poklice?
Področje STEM je za EU ključno za ohranjanje konkurenčnosti, ključno je tudi za prizadevanja, da postane vodilna na področju tehnologije. A tako, kot je ključno, da se mladi sploh odločajo za izobraževanje na tem področju, je pomembno tudi, da se za to odločajo tako fantje kot dekleta.
Leta 2023 so v Evropski uniji ženske med znanstveniki in inženirji predstavljale 41 odstotkov vseh zaposlenih na področju znanosti in tehnike, razkorak pa ne omejuje le priložnosti za same ženske, ampak hkrati unijo prikrajša za ključne talente in raznolike poglede, ki so nujni za tehnološki napredek.
Izobraževanje na področju STEM tako ni ključno le za konkurenčnost, ampak je lahko tudi močan dejavnik enakosti in socialne mobilnosti. Posamezniki pridobijo tehnična znanja in veščine, kako reševati težave, odpornejši so na spremembe na trgu dela, odprta imajo vrata do večje zaposljivosti in kakovostnejših delovnih mest. Prav zaradi tega je še toliko bolj pomembno, da so del tega v enaki meri tako moški kot ženske.
Dekleta v informacijsko-komunikacijskih tehnologijah
Da bi dekleta in mlade ženske pogosteje pomislile tudi na to, da svoj izobraževalni proces in kariero nadaljujejo v informacijsko-komunikacijskih tehnologijah (IKT), je Mednarodna telekomunikacijska zveza leta 2011 razglasila Mednarodni dan deklet v IKT. Obeležujemo ga četrti četrtek v aprilu, letos 23. aprila, in sicer pod sloganom »Umetna inteligenca za razvoj, dekleta oblikujejo digitalno prihodnost«. A dekleta se izredno redko odločijo za izobraževalne programe s področja IKT.
Kot pojasnjuje mag. Lea Vrečko iz Centra RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS), je po podatkih statističnega urada v šolskem letu 2024/2025 le 1,21 odstotka dijakinj v programih IKT v poklicnem in strokovnem izobraževanju, medtem ko je pri dijakih ta delež 17,27 odstoten.
»Razlogi za delitev izobraževalnih in poklicnih izbir glede na spol so kompleksni in jih ne moremo pripisati zgolj razlikam v interesih deklet in fantov. Gre za vzorce, ki se izoblikujejo že v zgodnjih fazah socializacije tudi pod vplivom družbenih norm in prepričanj ter stereotipov o tem, kateri poklici so 'primerni' za ženske in kateri za moške. Kar vpliva na to, kaj posameznike zanima in kaj želijo mladi postati, ko odrastejo, ter pogosto ne da bi se zavedali usmerja njihove izbire. Ker nimajo vsi enakega dostopa do informacij in priložnosti, se ti vzorci reproducirajo oziroma prenašajo skozi izobraževanje, kar se na koncu odraža tudi v nizki zastopanosti žensk v IKT poklicih ter v drugih STEM poklicih na trgu dela,« pojasnjuje mag. Lea Vrečko.
Z izključenostjo žensk izgublja družba
Kot opozarja, pri spolni delitvi izobraževalnih in poklicnih izbir ne gre zgolj za vprašanje pravičnosti in enakosti spolov, temveč pomeni izključenost žensk tudi izgubo razvojnega, inovacijskega in gospodarskega potenciala družbe.
»Z vključevanjem žensk v izobraževanje in zaposlovanje na področju IKT in STEM se ne poveča le kadrovski potencial, ampak se širi tudi spekter idej, pogledov in pristopov k reševanju tehnoloških izzivov, s čimer se povečuje tudi konkurenčnost gospodarstva in družbe kot celote,« je dejala.
Na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja je v naravoslovju 45 odstotkov žensk, njihov delež na področju informacijskih-tehnologij je 14-odstoten in v inženirstvu 15-odstoten. Na drugi strani je delež žensk v izobraževalnih programih s področja izobraževanja 89-odstoten, v zdravstvu in socialnem varstvu 82-odstoten in družboslovju 60-odstoten.
Med vsemi dijakinjami, vpisanimi v srednješolske izobraževalne programe s področij STEM je bil v šolskem letu 2024/2025 delež dijakinj le 11-odstoten. Skupaj je omenjene programe obiskovalo 24.693 dijakov in dijakinj, od tega 2777 dijakinj.
Kako dekletom približati tehnološke poklice?
Tudi poklicne šole in druge institucije lahko hkrati v okviru Erasmus+ razvijajo projekte, ki dekletom približajo ta področja ter hkrati razbijajo stereotipe in naslavljajo socializacijske ovire, kot na primer projekt »proSTEMgirls« Osnovne šole Radlje ob Dravi«.
Ko govorimo o stereotipih, velja razumeti, da globoko zakoreninjene spolne norme vplivajo na naše vsakodnevno življenje, na naše izbire in priložnosti, ki jih dobimo in izkoristimo v življenju. Indeks enakosti spolov za leto 2025 tako kaže, da več kot polovica slovenskih moških meni, da zaslužijo več kot ženske zato, ker opravljajo zahtevnejša dela. Medtem ko se s tem strinja 38 odstotkov žensk.
»Morda Kochova ne bo nikoli stala na površju Lune, kjer bi Američani radi pristali leta 2028 (Kitajci pa do konca desetletja), a je neki drugi ženski tlakovala pot do tja. Tako kot so njej pot utirale druge astronavtke,« je ob odpravi Artemis 2 zapisala urednica znanosti na Delu Saša Senica.
Poklicno in strokovno izobraževanje je nujno za zagotavljanje konkurenčnosti in za tehnološki razvoj, povpraševanje po tovrstnih znanjih se vseskozi povečuje, še posebej znanj s področij STEM in IKT. In stereotipi, ki iz tega področja izključujejo ženske, škodijo razvoju družbe kot celote.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
