Sa. R.

Interventni zakon, bolje rečeno omnibus zakon, ki posega kar v približno deset zakonov in do katerega so danes ostro kritiko uperili sindikalisti, je bil tema tudi današnje dopisne seje levosredinske koalicije v odhajanju. Vlada je na seji sprejela mnenje o predlogu zakona, ki so ga označili za parcialnega tako po vsebini kot strukturi, fiskalno tveganega in razvojno neučinkovitega.

Po mnenju trenutne vlade predlog zakona ne naslavlja ključnih izzivov slovenskega gospodarstva, ne krepi produktivnosti in ne zagotavlja dolgoročne vzdržnosti javnih financ, medtem ko predlagatelji, torej samooklicani tretji blok desnih strank, trdijo, da gre za zakon za razvoj Slovenije.

Zakon za razkroj Slovenije

Sindikalisti pozivajo bodočega mandatarja, da "ustavi to norost"

Vlada v svojem mnenju ocenjuje, da ukrepi v predlaganem zakonu »niso skladni z zastavljenim ciljem in posledično tudi ne bodo učinkoviti, saj gre večinoma za ukrepe, ki so usmerjeni na ozke elemente posameznih sistemov oziroma ozke skupine davčnih zavezancev, ki ne morejo rezultirati v splošni podpori gospodarske rasti in povečanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.«

Poleg tega parcialno zastavljeni ukrepi, ki jih predlagatelji označijo kot interventne ukrepe, dejansko predstavljajo sistemske posege v sisteme socialne varnosti, brez ustrezno opravljenih analiz in predlogov ukrepov, ki bi nevtralizirali negativne javno finančne in druge negativne učinke predlaganih ukrepov, so še zapisali.

Brez rešitev za izpad prihodkov

Ministrstvo za finance je posebej izpostavilo nevarnost uvedbe ukrepov brez jasnih rešitev za nadomeščanje izpada prihodkov. »Kar je še posebej problematično, je, da predlagani ukrepi prinašajo znižanje javnofinančnih prihodkov do višine okoli 1 milijardo evrov oziroma letno okoli 1,4 odstotka BDP, kar predstavlja neposredno tveganje za stabilnost javnih financ.«

Javna predstavitev da ali ne

Poslanec Levice: Interventni zakon kot trgovina Jager, takega še ni bilo

Po mnenju ministrstva je treba izpostaviti tudi, da so ukrepi usmerjeni zgolj v zniževanje davčnih prihodkov in prihodkov iz naslova socialnih prispevkov, a ne ustvarjajo strukturnih učinkov, ki bi dolgoročno povečali produktivnost in konkurenčnost.

Zaveze iz načrta za okrevanje in odpornost

Vlada je v mnenju izpostavila tudi slovenske zaveze glede načrta za okrevanje in odpornost, ki se z uveljavitvijo predloga zakona rušijo. Kot so pojasnili, evropska uredba o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost »vzpostavlja načelo prepovedi razveljavitve predhodno zadovoljivo izpolnjenih mejnikov in ciljev, kot pogoja za nadaljnje financiranje iz mehanizma.« Zato je po njihovem mnenju nujno zavedanje, da bi lahko sprejetje predloga zakona, ki bi posegal v že dosežene mejnike in cilje načrta za okrevanje in odpornost, povzročilo zadržanje ali zmanjšanje izplačil sredstev, ogrozilo izvajanje že potrjenih reform in naložb ter v skrajnem primeru privedlo do prenehanja financiranja.

Z vsemi topovi

Zaradi interventnega zakona na vidiku že prvi referendum

Pod črto, vlada iz naštetih razlogov predloga zakona ne podpira in meni, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo. »S tem vlada ne zanika legitimnosti ciljev in namena predloga, ki pa jih je po mnenju vlade treba nasloviti premišljeno (na podlagi ocen stanja), sistemsko in z ukrepi, ki bodo učinkoviti in ne bodo rušili temeljev določenih družbenih sistemov ter bodo pripravljeni tudi z upoštevanjem javnofinančne vzdržnosti,« so še zapisali.

Predlog interventnega zakona je sicer v svojem kar 32 strani dolgem mnenju raztrgala tudi zakonodajno-pravna služba (ZPS) državnega zbora. Več o tem, kaj o predlogu zakona meni, zakonodajno-pravna služba, je na voljo na portalu necenzurirano.si.