Arhiv Štajerskega Tednika

Z udomačitvijo goveda je človek ugotovil, da z molzenjem živali lahko ohrani laktacijo in na ta način redno pridobiva mleko kot hranljivo in polnovredno živilo. Tako je za namen pridobivanja in uživanja mleka udomačil govedo, bivole, ovce, koze, kamele, osle, jelene in jake. Na račun mleka je bila mnogim skupnostim v preteklosti zagotovljena prehranska varnost, saj razmerje v sestavi različnih hranil, kot so beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati in minerali, mleko uvršča med super živila.

Za začetek – pravi genotip krave molznice

Žal pa nekatera hranila lahko povzročajo neželene zdravstvene težave, pogostost prehranskih alergij pa se v zadnjih desetletjih povečuje. Beljakovine so od vseh hranil najbolj alergene, saj sprožajo nezaželene imunske odzive in v Evropi so po pogostosti alergije na mlečne beljakovine na prvem mestu, so ob predstavitvi projekta testiranja in selekcije krav, ki dajejo A2-mleko, dejali na mariborski kmetijski fakulteti. »Raziskave so pokazale, da je mlečna beljakovina beta kazein pogosto povzročitelj alergij na mleko. Kravje mleko lahko vsebuje različice beta kazeina, med katerimi glavni skupini predstavljata A1 in A2. Mleko, ki vsebuje različico beta kazeina A2, je glede na raziskave manj alergeno, lažje prebavljivo, povzroča manj laktozne preobčutljivosti in je zato tudi bolj priporočljivo za uživanje. Kmet, ki želi ločevati A2-mleko, mora najprej poznati molznice s pravim genotipom.

Mleko so ljudje z željo po večji mlečnosti sami »pokvarili«

Mleko, na katerega je človek vse bolj občutljiv, pa smo si seveda ljudje ustvarili sami, saj naj bi bilo posledica udomačitve in selekcije krav v želji po boljši mlečnosti. Delež živali, ki proizvajajo mleko A1 ali A2, se razlikuje med državami, tako v Afriki in deloma Aziji večina krav še vedno daje mleko A2, medtem ko v večini evropskih in drugih zahodnih držav le mleko z A1-beljakovinami.

Preberite več v Štajerskem Tedniku