Med Slovenci je 325.000 kosov orožja, a le polovica ga je prijavljenega
Država želi, da bi prebivalci sami oddali orožje, ki ga med civilnimi prebivalci ni malo. Imamo vsega skupaj 325.000 kosov orožja, polovica je neregistriranega.
Problematika Romov sega od Šutarjevega zakona, nezakonitega orožja do obljub, da bodo manj streljali. A ker naj bi bilo nezakonitega in neregistrirana orožja vseeno preveč, je premier Golob napovedal zakon, ki bo omogočil predajo nezakonitega orožja brez posledic. S temi prijemi želi država ustaviti nasilje in nevarno rokovanje z orožjem. Toda, bo to pot kaj bolje?
Tri poskusi niso bili uspešni
Po nekaterih podatkih smo v Sloveniji od leta 1991 že skušali trikrat legalizirati orožje, ki ga imajo prebivalci skritega doma, a do sedaj te akcije niso bile uspešne.
Kot je ob predstavitvi predloga zakona povedal premier Golob, želi država s tem »vsem priložnost, da še pred nastopom Šutarjevega zakona tisti, ki posedujejo doma ilegalno orožje, tega lahko izročijo policiji brez pravnih posledic. Na ta način želimo vsem tistim, ki imajo poštene namene, dati priložnost, da se tega orožja znebijo. Po preteku tega obdobja pa bomo pričakovali od policije, da takrat, ko se pojavi zaznava nedovoljene uporabe orožja, deluje učinkovito in predvsem hitro.«
A namesto legalizacije želijo zdaj izročitev orožja brez posledic, torej da tega orožja državljani sploh ne bi imeli. Kot so zapisali v Večeru, je bil izkupiček dosedanjih treh akcij zelo skromen. Med prvo legalizacijo orožja leta 2000 so Slovenci vložili 6378 vlog za legalizacijo, leta 2004 le nekaj več kot 2300. V tretje je bilo mogoče orožje prijaviti od konca leta 2009 do konca 2010, vloženih je bilo 2762 vlog. Zato se samo po sebi poraja vprašanje, ali bo sedanji poskusu kaj bolj uspešen.
Polovica orožja je prijavljena
Kajti neprijavljenega orožja naj bi bilo med Slovenci veliko, čeprav povsem natančnih številk seveda ne moremo poznati. Tudi policija namreč lahko le grobo ocenjuje.
A glede na minule podatke smo Slovenci glede na velikost in število prebivalstva dobro preskrbljeni s strelnim orožjem. Tako so imeli prebivalci Slovenije pred nekaj približno osmimi leti 140.000 kosov orožja, ob koncu leta 2024 pa naj bi imeli že skoraj 164.000 kosov.
Največ imajo repetirnih pušk z risano cevjo (46.629 kosov), sledijo polavtomatske pištole (45.277), puške z gladko cevjo (24.675), kombinirane puške (14.141 kosov) in revolverji (10.769 kosov).
Podatki pa navajajo, da je bilo sredi letošnjega leta med imetniki orožnega lista 46.371 fizičnih oseb, daleč največ, več kot 78.000 kosov, pa je med Slovenci lovskega orožja.
Največji del, kar 155.800, jih je bilo v rokah fizičnih oseb, daleč največ, 77.500, pa je lovskega orožja. Zanimivo je, da se Slovenci zaenkrat počutimo še kar varne, le slabih 6000 kosov strelnega orožja so si posamezniki nabavili zaradi varnosti, 15.000 pa za športno streljanje.
Problem je »črno« orožje
Zelo pa se povečuje že omenjeno lovsko orožje ter število orožja za športne namene. Očitno postaja pri nas postaja športno streljanje tudi eden od zanimivejših načinov preživljanja prostega časa.
A bolj kot prijavljeno orožje lahko vse skupaj skrbi neprijavljeno. Po ocenah raziskave Small Army Survery naj bi bilo v rokah civilistov vsaj še enkrat toliko neprijavljenega orožja kot prijavljenega, kar skupaj znaša skoraj 325.000 kosov orožja.
Tako naj bi Slovenija zasedala, po nekaterih drugih statistikah, 48. mesto na lestvici držav s številom strelnega orožja na 100 prebivalcev. Če bi gledali le prijavljeno orožje, ga je pri nas sorazmerno malo, slabih osem kosov. Z neprijavljenim pa so našteli 16 kosov.
Policija sicer svoje aktivnosti usmerja predvsem v odkrivanje vnosa nezakonitega orožja v Slovenijo, zato na celotnem območju države izvaja nadzore v cestnem, železniškem in letalskem prometu in varnostne akcije z namenom odkrivanja nelegalnega orožja. »Ocenjujemo, da smo pri odkrivanju nelegalnega orožja uspešni, res pa je tudi, da veliko orožja k nam pride preko spleta,« pa pravijo na policiji.
Veliko ga pride preko spleta
Orožje se sicer nabavlja na črnem trgu od posameznikov, a gre pogosto predvsem za priložnostni posel. Pomemben del nabave je omenjeni splet, cene na črnem trgu so višje od uradnih, cena posameznega kosa ilegalnega orožja od izvorne ciljne države lahko naraste tudi do desetkrat.
Največ orožja pa k nam preko južne meje še vedno prihaja z območja Zahodnega Balkana, manjši del nezakonitega orožja pa odtujijo pooblaščenim prodajalcem v Sloveniji, Italiji in Avstriji. »Pomemben del izhaja iz tatvin fizičnim osebam, ki imajo ustrezna dovoljenja za posest takšnega orožja. Slovenija je v primeru izvrševanja kaznivih dejanj tihotapljenja orožja, ki ga organizirajo kriminalne združbe, izrazito tranzitna država. Največ orožja je namenjenega za naročnike skandinavskih držav, Francije, Nemčije, Nizozemske,« še dodajajo na policiji.
Američani daleč pred vsemi
Če že Slovenci imajo nelegalno orožje, je to, po mnenju policije, predvsem zaradi ljubiteljstva do orožja, občutka varnosti, kriminalne dejavnosti ali kot statusni simbol. Na Finskem, ki velja za državo z veliko orožja v rokah zasebnikov, pa so verjetno v EU največji ljubitelji orožja, a je stopnja nasilja relativno nizka. Pri njih najverjetneje prevladuje izrazito ljubiteljstvo in strast do orožja.
Na prvem mestu na tej lestvici so še vedno ZDA s 120,5 kosi orožja na 100 prebivalcev, vsega skupaj je tam v zasebnih rokah več kot 393 milijonov kosov različnega strelnega orožja. Na drugem mestu so prebivalci Falklandskih otokov, kar po vojni med veliko Britanijo in Argentino v začetku osemdesetih ter manjšim številom prebivalcev niti ni tako presenetljivo. Tam imajo 62,1 kosov strelnega orožja na 100 prebivalcev.
Kot zanimivost omenimo, da imajo v Srbiji kar 39,1, v Bosni in Hercegovini 31,2, v Avstriji 30, Italija 14,4 in Hrvaški 13,7 kosov strelnega orožja na 100 prebivalcev.
Veliko ovir na poti do dovoljenja
V povprečju ima torej vsak lastnik pri nas vsaj tri ali štiri kose orožja. Trend oboroževanja je torej več kot očiten, čeravno in tako enostavno dobiti dovoljenja, pa še tako ali tako pozna naša zakonodaja različne stopnje lastništva in uporabe strelnega orožja.
Osnovni pogoji za prošnjo so polnoletnost, opravljen zdravniški pregled, preizkus znanja rokovanja z orožjem. Če je bila oseba v preteklosti pravnomočno obsojena za naklepno nasilno dejanje, z dovoljenjem ne bo nič. Po mnenju odgovornih dom orožja tudi niso upravičeni zasvojeni z alkoholom in mamili. In tudi ugovor vesti v mladih letih, tega najpogosteje povezujemo s služenjem vojaškega roka ali podobno, je razlog, da vam dovoljenja ne bodo izdali.
V zakonu o orožju pa je še zapisano, da mora imeti posameznik upravičen razlog za izdajo orožne listine »če dokaže, da je njegova osebna varnost ogrožena v tolikšni meri, da bi za zagotovitev le-te potreboval varnostno orožje, predloži dokazilo, da je upravičen do lovskega orožja po predpisih o lovstvu, dokazilo o članstvu v strelski športni organizaciji ali dokaze o podaritvi ali dedovanju orožja.« Dovoljenje za nabavo ima sicer veljavnost šest mesecev in če prosilec medtem ne kupi orožja, mora dovoljenje vrniti.
Posebna težava je orožje med Romi
Orožje je med Romi prelahko dostopno, kupujejo pa ga tudi z otroškimi dodatki. Na to je že pred časom opozoril novomeški župan Gregor Macedoni. Te ocene potrjujejo tudi poročila policistov, ki navajajo vse, od občasnih zaplemb, tudi eksploziva, do streljanja ob različnih slavjih in zabavah ali obračuni.
Župan Macedoni je takrat povedal, da so tovrstna streljanja v posmeh pravni državi ter prebivalcem širše okolice, ki morajo v 21. stoletju na svojih dvoriščih in strehah pobirati naboje. Ob tem je opozoril, da je veliko nelegalnega orožja kupljenega iz sredstev socialnih transferjev in otroških dodatkov. »Ker gre za namenski javni denar, omenjene zlorabe izkazujejo neučinkovito državno socialno in družinsko politiko,« je povedal.
Problematika orožja pa je le vrh ledene gore. Romske skupnosti so običajno izrazito nesocializirane in zelo slabo vključene v širšo družbo. Izobrazbena raven je nizka, brezposelnost v romskih naseljih je skoraj stoodstotna, bivanjske in socialne razmere pa so povečini slabe. Država si pred tem ne zatiska oči, a pravih sistemskih rešitev vseeno še ni na vidiku.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
