Freepik

A tisto, kar lastnikom pusti trajen pečat, niso le materialne izgube, temveč tudi občutek, da njihov dom ni več varen.

Policijska poročila praktično vsak dan pričajo o tatvinah in vlomih. Pretresljivo izkušnjo vloma v stanovanjsko hišo je pred približno mesecem dni doživela družina Martina K. iz naselja v bližini Ptuja. Tisto noč je bila doma le 23-letna hčerka, ko je neznanec na silo vstopil v njihovo hišo. »Bilo je v noči na četrtek, malo čez tretjo uro zjutraj. Hčerka je zaslišala ropot iz spodnjega nadstropja – kot da bi nekdo hodil in bi nekaj padlo na tla. Tudi pes, ki je sicer miren, je začel divjati. Vsa prestrašena je poklicala policijo in upala, da ropar ne bo prišel v zgornje nadstropje,« izkušnjo, ki je predvsem hčerko prestrašila do kosti, opisuje oče.

Policist ji je po telefonu svetoval, naj prižge luči in spusti psa. »Sprva tega ni upala, saj se ji je zazdelo, da je ropar že stopil na prvo stopnico zunanjega stopnišča, ki vodi v zgornje nadstropje. Nato je zbrala pogum, prižgala luč in vendarle spustila psa, ki je stekel kot raketa. Ropar je v tistem trenutku že pobegnil, tako da storilca nismo ujeli,« je pretresljiv dogodek, ki je celotni družini pustil močan pečat, orisal sogovornik.

Hčerka si ne upa biti več sama doma

Vlom je družino močno pretresel in jim odvzel občutek varnosti v lastnem domu. »Jaz sem se že nekoliko pomiril, a žena in hčerka sta še vedno prestrašeni. Ni prijeten občutek, ko doživiš kaj takega – kot v filmu. Hčerka si zdaj ne upa več biti sama doma. Ko odklepamo vrata, vstopamo z veliko previdnostjo – kot da bi šli v tujo hišo. Ponoči večkrat stopim na balkon, da preverim, ali je kaj sumljivega. A pri nas ni javne razsvetljave, zato je vsa okolica v temi in je nemogoče karkoli videti. Če se na primer počasi mimo pelje kakšen avto, že gledamo, kdo je … Nasploh si veliko bolj pozoren in sumničav na nekatere stvari, ki jih prej niti nisi opazil.«

Iz leta v leto več vlomov