Profimedia

Potem ko so predlogu zakona včeraj zeleno luč prižgali na odboru državnega zbora za finance, so o zakonu, ki ga je vlada v državni zbor poslala po nujnem postopku, na današnji izredni seji odločali še poslanci. Zakon so sprejeli z 48 glasovi za in enim proti. Preostali poslanci o zakonu niso glasovali. Kdo je bil edini glas proti zakonu? Proti božičnici je glasoval nepovezani poslanec Miha Kordiš, ki je dejal, da "ne gre za božičnico za delavce, temveč za božično darilo za njihove šefe." Kordiša je namreč zbodlo dejstvo, da bo božičnica neobdavčena.

Da predlogu ne bodo nasprotovali, so sicer že med današnjo obravnavo navedli tudi opozicijski poslanci, ki so vladi že vse od napovedi obvezne božičnice očitali, da gre za deljenje predvolilnih bonbonov. Vlada je pozneje v predlogu zakona tako imenovano božičnico preoblekla v zimski regres.

Znana višina in datum

Kolikšno obvezno božičnico predlaga vlada in kdaj bo izplačana?

Kot smo sicer že večkrat poročali in kot je danes znova poudaril minister za finance Klemen Boštjančič, gre za obvezni zimski regres oziroma božičnico v višini polovice minimalne plače, ki bo neobdavčena in neoprispevčena. Letos naj bi bila v višini 639 evrov izplačana do 18. decembra, pri čemer je predvidenih nekaj izjem, zlasti za podjetja v težavah. V primeru nelikvidnosti podjetja bo namreč za izplačilo zimskega regresa v celoti časa do konca marca.

Zaradi božičnice se medtem nadaljuje kazanje mišic v okviru socialnega dialoga. Ta je na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) zastal, potem ko so zaradi dogajanja okoli božičnice sodelovanje prekinile reprezentativne delodajalske organizacije.

Ekonomsko socialni svet

Vlada o sporu glede božičnice: Krivo je nesodelovanje delodajalcev

Zakon ureja tudi izplačilo zimskega dodatka upokojencem v višini 150 evrov. Slednji bo prejemnikom pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja izplačan do 19. decembra. Ta zimski dodatek sicer ureja nov zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, a je objavo slednjega v uradnem listu preprečil referendumski postopek. 

Spremembe za normirance

S sprejetjem zakona se prenavlja tudi tako imenovan sistem normirancev. Med drugim se zvišuje prihodkovni pogoj za vstop v sistem za tako imenovane polne normirance s sedanjih 60.000 evrov na 120.000 evrov ter za tako imenovane popoldance s sedanjih 30.000 evrov na 50.000 evrov.

Zvišuje se tudi prihodkovni pogoj povprečja prihodkov dveh zaporednih preteklih let za obvezen izstop iz sistema, in sicer na 120.000 evrov za zavezanca, ki je bil v teh dveh letih polni normiranec, na 50.000 evrov za zavezanca, ki je bil v teh dveh letih popoldanec, ter na 85.000 evrov za vse ostale zavezance.

Dvig prihodkovnih pogojev

Kaj prinaša vladni predlog prilagoditve sistema normirancev?

Še ena sprememba je prehod iz obdavčitve z enotno davčno stopnjo na progresivno davčno stopnjo 20 odstotkov in 35 odstotkov nad določeno davčno osnovo (prehod na višjo stopnjo pri davčni osnovi, ki ustreza prihodkom 120.000 pri polnih normirancih, ter pri davčni osnovi, ki ustreza prihodkom 50.000 evrov pri popoldancih).

Dokončno, božičnica bo?

Zakon je tako danes preskočil zadnjo, ključno parlamentarno oviro, tako zimski regres kot zimski dodatek za upokojence bi tako morala biti izplačana že letos pred 18. decembrom. Zadevo lahko nekoliko zaplete le morebitni veto državnega sveta, ki so mu v tem mandatu vložitve veta na zakone vlade Roberta Goloba postale že stalnica. V tem primeru ga morajo poslanci nato še pravočasno znova potrditi s 46 glasovi, kar glede na moč koalicije v državnem zboru ne bi smelo pomeniti težave. 

Seveda bi lahko uvedbo zamaknila tudi zahteva za referendum, ki smo jih Slovenci v zadnjih letih prav tako že vajeni, a je močno vprašljivo, kdo bi si drznil to predlagati in ali bi mu uspelo zbrati dovolj glasov.