Po dobrem scenariju v Sloveniji suše in padavine, a obstaja še črn scenarij
Podnebnih sprememb ni več mogoče preprečiti, nanje se lahko le še prilagodimo, so Svet24 povedali strokovnjaki. Se bomo prilagajali boljšemu ali črnemu scenariju?
Medtem ko mednarodna skupnost med podnebno konferenco COP30 nakazuje opuščanje cilja omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija, slovenski strokovnjaki opozarjajo, da bo imelo odlašanje korenitih sprememb resne posledice za Slovenijo.
Te se že kažejo v obliki pogostejših ekstremnih vremenskih pojavih, velikanski gospodarski škodi in izgubi naravnih značilnosti, kot je Triglavski ledenik. Poudarek se zato z blaženja vse bolj premika na nujno prilagajanje.
Slovenija po podnebni škodi prva v EU
Na Agenciji za okolje (Arso) so Svet24 pojasnili, da odlašanje pomeni nadaljevanje trendov, ki jih opažamo zadnja desetletja. Če bodo svetovni voditelji na COP30 sprejeli manj ambiciozne cilje, bi vrh svetovnih izpustov dosegli kasneje, kar v praksi pomeni višje koncentracije toplogrednih plinov in preseganje meje 1,5 stopinj Celzija. To bi stopnjevalo pogostost in jakost vročinskih valov, suš ter obilnih padavin.
Slovenija se sicer segreva hitreje od svetovnega povprečja, saj leži na kopnem in v zmernih geografskih širinah. Trend ogrevanja je nekoliko močnejši tudi od evropskega povprečja, a podoben kot v drugih delih srednje in jugovzhodne Evrope, navajajo na Arsu.
Gospodarska škoda zaradi vremensko in podnebno pogojenih ekstremnih dogodkov je v Sloveniji že nadpovprečno visoka, ugotavljajo na agenciji. Po podatkih Evropske agencije za okolje za obdobje 1980–2024 je Slovenija v Evropski uniji na prvem mestu tako po gospodarski škodi na prebivalca (9176 evrov) kot po škodi na kvadratni kilometer (911.555 evrov). Najbolj prizadete panoge so kmetijstvo, gozdarstvo in upravljanje voda.
Podnebnih sprememb ne preprečujemo več, temveč se nanje prilagajamo
Raziskovalka Maruša Goluža z Geografskega inštituta Antona Melika poudarja, da se fokus posledično spreminja: "Pomembno vprašanje zato ni več le, kako upočasniti segrevanje, temveč predvsem, kako se nanj čim bolj uspešno prilagoditi."
Posledice so že vidne. Triglavski ledenik je v času opazovanj izgubil večino svoje površine in značilnosti. Gozdovi zaradi žledolomov, vetrolomov, suš in drugih ujm po letu 2014 skorajda ne delujejo več kot ponor ogljika. Slovenski gorski centri na nižjih nadmorskih višinah se soočajo z negotovimi snežnimi razmerami, mesta pa s pregrevanjem, kar ogroža zdravje prebivalcev, je opozorila raziskovalka.
Mesta bodo po njenih besedah morala vlagati v modre in zelene površine ter v naravi temelječe rešitve in ekosisteme, ki blažijo posledice segrevanja. Geografski inštitut že vodi projekte, ki raziskujejo vpliv modrih oz. vodnih površin na izboljšanje bivalnega okolja meščanov.
Najboljši scenarij: Več vročinskih valov in padavin
Po najbolj verjetnem scenariju Arsa, ki predvideva vrh izpustov šele leta 2040, bi temperatura v Sloveniji do konca stoletja narasla še za 1,5 do 2,8 stopinje Celzija glede na obdobje 1981–2010. Povečalo bi se število vročih dni (nad 30 stopinj Celzija), v povprečju za enajst. Vročinski valovi, primerljivi z najhujšim leta 2003, pa bi lahko postali vsakoleten pojav.
Arso pričakuje tudi okrepljen vodni krog. Na letni ravni bi lahko imeli do 20 odstotkov več padavin, pozimi pa zaradi višjih temperatur manj snega. To po navedbah Arsa povečuje nevarnost zimskih poplav in spomladanskih suš. Okrepili se bodo kratkotrajni nalivi in povečalo število neviht z močnim vetrom in veliko točo.
Vodja oddelka geoznanosti na geografskem inštitutu Matej Lipar dodaja, da so učinki v Sloveniji prostorsko zelo raznoliki, saj ima država štiri izrazito različne podnebne regije. V prihodnjih desetletjih pričakuje večje vremenske ekstreme, kot so intenzivnejše padavine in daljša sušna obdobja.
Najslabši scenarij: Izjemna ohladitev in ekstremna neurja
Strokovnjaki Agencije za okolje kot enega najslabših scenarijev za Evropo omenjajo morebitno ustavitev atlantske meridionalne morske cirkulacije (AMOC), kar bi lahko paradoksalno privedlo do ohladitve v osrednji Evropi, a hkrati okrepilo ekstremna neurja.
Časa za blaženje je vse manj, zato bo prilagajanje ključno, zaključuje Goluža. Pri tem imajo ključno vlogo lokalne skupnosti, ki morajo globalne politike pretvoriti v konkretne ukrepe v svojih okoljih in trajnostno upravljati z naravnimi viri, kot sta voda in gozd.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
