Arhiv Štajerskega Tednika

Žveglič ob tem priznava, da so se stroški resda zvišali tudi za živilsko-predelovalno industrijo, a so se razmerja dobičkov porušila: » Živilci in trgovci so kmetom denimo pri odkupni ceni mleka povedali, da se za izplačilo dodatnega centa na liter kmetom mleko v trgovini podraži za pet do sedem centov. Kar seveda ne gre. Zato smo in še vedno zagovarjamo, da bi vsak izdelek opremili z označbo, koliko od tega pridelka dobi posamezen člen v verigi. Koliko dejansko dobi kmet, koliko živilsko-predelovalna industrija, koliko trgovec in koliko država prek davka. Znan je podatek pred podražitvami, da je na primer država za kilogram kruha dobila več, kot je znašala vrednost pšenice v tem istem kilogramu kruha. Ob osamosvojitvi Slovenije je bila odkupna cena pšenice 22 centov za kilogram, povprečna cena kruha pa pol evra. Danes povprečna cena kruha v trgovini znaša 3,5 evra, kmetje pa se za najboljšo pšenico pogajamo, da bi jo prodali za 35 centov za kilogram. Ta razmerja niso v redu.«

Glede dosedanjih ukrepov vlade na tem področju pa dodaja: »Če bo gledala le na nizko ceno, to ne bo v redu. V tem primeru lahko trgovec pritisne na dobavitelja ali dobavitelj na kmeta ali pa izdelek z nizko ceno pride iz neke tretje države. Če ne bomo določili točne strukture, koliko si pri izdelku vsak vzame, kot sem prej omenil, bo napredek težko doseči. Res je to težak proces, saj marž trgovci ne razkrijejo. Kolikšne so marže, lahko sklepamo samo pri tistih izdelkih, ki jih kmetje prodajo v trgovino – in tu znašajo kar okrog sto odstotkov. Če je na primer v trgovini solata 1,5 evra, to pomeni, da je kmet zanjo dobil povprečno 75 centov.«

Sporna promocija domače hrane

Preberite več v Štajerskem Tedniku