Laško Glasbeni poligon

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Ansambel Vrabci sestavljajo Blaž Verboten, Žan Pirnat in Blaž Jamnikar Pukl, ki z ubranim triglasnim petjem in spoštovanjem slovenske glasbene tradicije vse bolj opozarjajo nase.

Čeprav stavijo na pristno domačo glasbo v slogu Slaka in Poljanška, v njihove pesmi vedno znova pride tudi mladostna energija in svežina. Prav ta kombinacija jih je pripeljala tudi na Laško Glasbeni poligon, kjer se kot Veseljakovi kandidati potegujejo za nastop na velikem odru festivala Laško Pivo in cvetje.

V pogovoru so spregovorili o prijateljstvu, glasbeni poti, čustveni pesmi »Tam za mavrico«, sodelovanju z legendarnim Andrejem Bergantom in o tem, zakaj si najbolj od vsega želijo, da bi ljudje njihove pesmi nekoč peli skupaj z njimi.

Od kod ime Vrabci?

To je bila ideja Jožeta Umka, ki nam je naredil skladbo »Izpolnjeno srce«. Takrat še nismo imeli imena. Prosili smo ga, če ima kakšen predlog, in poslal nam je približno deset imen. Med njimi so bili tudi Vrabci. Takoj smo vedeli, da je to to.

Kakšni fantje pa se skrivajo za tem imenom? V predstavitvenem videu ste v smehu rekli, da ste »trije tički«, ampak kako bi se predstavili tistim, ki vas še ne poznajo? Kakšno energijo prinašate na oder?

Smo razigrani tički. (smeh) Imamo veliko energije, zvesti smo narodnozabavni glasbi, predvsem pa nas povezuje prijateljstvo.

Se je prav iz prijateljstva rodila tudi ideja o ansamblu?

Ja. Blaž in Žan sva bila sošolca že v srednji šoli, sicer pa smo se poznali že od prej. Z našim harmonikarjem Blažem smo potem navezali stik, začeli igrati na kakšnih manjših zabavah in potem rekli: »Zakaj pa ne bi poskusili še malo bolj resno?« In tako so nastali Vrabci.

Ste pred Vrabci igrali tudi v drugih ansamblih?

Glasba nas vse spremlja že od malih nog. Vsi smo že igrali v različnih ansamblih, potem pa smo tiste zgodbe dali malo na stran in ustvarili svojo novo zgodbo.

Verjetno je pri ansamblu zelo pomembno tudi to, da se res dobro razumete. Koliko se prijateljstvo pozna pri ustvarjanju in nastopih?

To je po naše najpomembnejša komponenta. Tako za trenutno ustvarjanje kot tudi za dolgoročno zgodbo. Publika začuti energijo in povezanost med nami. Najbolj pa se to vidi takrat, ko se mogoče v čem ne strinjamo, pa vseeno najdemo rešitev, da smo na koncu vsi zadovoljni in da se ne skregamo.

Če bi vas morali malo karakterno opisati – kdo je največji šaljivec, kdo najbolj miren?

Šaljivci smo kar vsi. (smeh) Radi se hecamo. Naš harmonikar je sicer bolj tiha voda, (smeh) je pa tudi največji mojster glasbe med nami.

V intervjujih pogosto poudarjate spoštovanje slovenske glasbene tradicije, hkrati pa zvenite zelo sveže in mladostno. Kako sami gledate na ta razkorak med tradicijo in bolj modernimi smermi narodnozabavne glasbe, ki je velikokrat kamen spotike?

Mi smo bili že od začetka enotni, da bomo ostali pri Slakovi in Poljanškovi glasbi in to peljali naprej. Nimamo pa nobenih zadržkov do ansamblov, ki gredo v bolj trendovsko smer. Vsak ansambel najde svojo pot in svoj stil. Mi imamo svojega in se ga trudimo držati. Se pa tudi pri nas v kakšni pesmi začuti kakšen drugačen pridih.

Vaš zaščitni znak je tudi zelo ubrano triglasno petje. Je bil ta zvok načrtovan ali se je zgodil spontano?

To je prišlo čisto spontano. Sploh nismo razmišljali o tem, ali se glasovno ujamemo ali ne. Prišli smo skupaj, zapeli in nam je bilo všeč.

Laško Glasbeni poligon

Če primerjamo vaši pesmi »Izpolnjeno srce« in »Tam za mavrico«, pokažete dva zelo različna obraza – enega energičnega in drugega zelo čustvenega. Kako pomembno se vam zdi, da ansambel zna pokazati oboje?

Seveda je pomembno. Življenje ni samo veselje in ni vedno postlano z rožicami. Mora biti tudi nekaj čustev in izpovedi.

Pesem »Tam za mavrico« temelji na zelo osebni zgodbi o izgubi mame. Kako težko je bilo nekaj tako intimnega dati v pesem in potem še v javnost?

To je moja življenjska zgodba. (Blaž, op. p.) O tem sem razmišljal že kakšnih deset let, potem pa se mi je trenutek končno zdel pravi. Zbral sem pogum in s fantoma smo naredili res lep izdelek. Zelo sem ponosen nanj. Kot da mi je odleglo.

In prav s to pesmijo ste na festivalu Števerjan osvojili nagrado občinstva. Verjetno je to poseben občutek?

To je največja nagrada, kar jih lahko dobiš. Če je ljudem všeč, smo mi najsrečnejši ljudje na svetu. Za nas je bila ta nagrada še pomembnejša kot absolutna zmaga.

Kakšna pa je vaša vizija?

Želimo si igrati po celi Sloveniji, ne samo v enem delu države. Pa mogoče kdaj tudi v tujini. Predvsem pa si želimo čim več nastopov, veselic in ljudi, ki bi radi žurali z nami.

Pravite, da vas najbolj opiše polka. Zakaj ravno polka?

Zaradi energije. Mi trije se najbolje počutimo v hitrejših ritmih in mislim, da to ljudje tudi začutijo.

Vas je potem prvi izziv na Laško Glasbenem poligonu – prehajanje med polko in valčkom – kaj vrgel iz tira?

Ne, je kar lepo steklo.

Pri tem ste sodelovali tudi z legendo slovenske narodno-zabavne glasbe Andrejem Bergantom. Kako ste doživeli to izkušnjo?

Ta dan si bomo zapomnili do konca življenja. Da te taka osebnost povabi domov na narezek, poslušaš vse njegove zgodbe in anekdote … nepozabno.

Laško Glasbeni poligon

Kaj pa vam je najbolj ostalo v spominu od njegovih nasvetov?

Najbolj to, ko nam je rekel, naj ostanemo to, kar smo. Naj ne spreminjamo stvari na silo. Če bo všeč nam, bo tudi ljudem.

Kdo pa so sicer vaši največji vzorniki?

Trenutno definitivno Modrijani. Imajo res posebno ubrano petje, ki se ga začuti.

Na kaj Vrabci najbolj stavite pri sebi? Kaj je vaša največja prednost?

Mi smo malo bolj sramežljivi, da bi to sami govorili. (smeh) Ampak mislim, da je naša največja prednost zagotovo petje.

Kdo pa je dal pobudo za prijavo na Laško Glasbeni poligon?

Nobenega ni bilo treba posebej prepričevati. Takoj smo rekli: »Prijavimo se.« Iskreno pa si nismo mislili, da bomo izbrani, ker smo še zelo mlad ansambel, konkurenca pa je res velika.

Si že predstavljate trenutek, ko bi stali na velikem odru festivala Laško Pivo in cvetje?

Verjetno bo kar precej treme, ker bi bil to res velik oder in prvič nekaj takega. Ampak menimo, da bomo z našo energijo tremo hitro dali na stran.

Pred tem pa vas čaka še nastop na enem od vrhov v sklopu projekta Laško Gremo v hribe. Kako se pripravljatem kakšen nastop lahko pričakujemo?

Vsi pohodniki, ki bodo prišli, zagotovo ne bodo sedeli, čeprav bodo utrujeni. (smeh)

Če bi čez deset let pogledali nazaj – kaj bi si želeli, da ljudje pomislijo ob imenu Vrabci?

Najbolj pomembno bi nam bilo, da bi si ljudje zapomnili naše pesmi. Da bi jih peli skupaj z nami in da bi nas radi prišli poslušat na veselice. To je največ.

Naročnik oglasa je Pivovarna Laško