Arhiv Štajerskega Tednika

Po podatkih inšpektorata za delo je bilo leta 2019 za delo od doma prijavljenih 2.037 delavcev, leta 2020 pa do razglasitve epidemije 1.266. Leta 2021 je bilo za delo od doma prijavljenih kar 217.428 zaposlenih, torej stokrat več. Skušali smo pridobiti še kaj več informacij o tem, kako je z organizacijo dela od doma tudi po koncu epidemije, koliko ljudi sploh lahko dela od doma zaradi narave dela, koliko se jih je vrnilo v pisarne in koliko je zaposlenih v popolnoma pisarniških poklicih, a nobena inštitucija ne zbira podatkov o tem.

Ni konkretnih podatkov

»Na Štajerski gospodarski zbornici ne vodimo podatkov o tem, katera podjetja z našega območja še organizirajo delo od doma, lahko povem samo to, kar slišim v pogovorih s posameznimi vodstvi, in to je, da se je večina že pred časom vrnila na klasično obliko dela, torej iz službenih prostorov, saj je takšna organizacija enostavnejša in preglednejša, najbrž tudi bolje zagotavlja ustrezno kakovost dela. Seveda je nekaj podjetij, ki so delo od doma ohranila; gre za podjetja, ki jim narava dela takšno organizacijo omogoča v celoti ali pa vsaj občasno,« pojasnjuje Mojca Tominšek, višja strokovna sodelavka ŠGZ.

Konkretnejših informacij nismo dobili ne na Sursu ne na zavodu za zaposlovanje. »S podatki o pogostosti dela od doma pri delodajalcih v ZRSZ ne razpolagamo,« nam je dejal direktor ptujske območne službe Tomaž Žirovnik ter nas napotil na statistični urad in gospodarska združenja.

Pogodbo o zaposlitvi za opravljanje dela na domu ureja Zakon o delovnih razmerjih v okviru podpoglavja Posebnosti pogodb o zaposlitvi, pravijo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kjer obenem poudarjajo, da delo od doma ni neka nova oblika dela.

Ne gre za novo obliko dela

Ključno je zaupanje

Preberite več v Štajerskem Tedniku