Uroš Hočevar

Sedanji Revoz je sicer hčerinska družba skupine Renault in je eden največjih slovenskih izvoznikov. Prvi zametki »ljubezni« Novega mesta do avtomobilov pa segajo še pred leto 1955, ko sta nastala Agroservis in Motomontaža, kjer so popravljali kmetijsko mehanizacijo in sestavljali lahka gospodarska vozila in avtomobile znamke DKW kot je na primer dostavnik DKW F89L.

Z njuno združitvijo leta 1959 pa je nastal IMV, eden bolj znanih njihovih izdelkov je bil kombi IMV 1000, ki je imel sprva DKW-jev motor in pogon na sprednji kolesi, kasneje pa angleške motorje, zasnoval pa ga je slovenski inženir Martin Sever.

Izdelovali so tudi austine

Od leta 1967 je IMV začel sodelovati z britanskim BMC in tako je kombi dobil angleški motor z 1,6 litra delovne prostornine in seveda tudi novo ime IMV 1000B. Medtem pa je med letoma 1962 in 1967 v Novem mestu v IMV-ju nastajal še austin 1100 oziroma 1300.

Profimedia

Prvi pravi korak na poti proti sedanjemu Revozu in sodelovanju z Renaultom pa je nastal leta 1972 in že leto kasneje so zagnali proizvodnjo prvega v nizu avtomobilov, ki so krojili cestni promet. Govorimo o renaultu 4 ali legendarni katrci in že to, da je avtomobil dobil domače ime, govori o pomembnosti avtomobilov izpod Gorjancev.

Delovna mesta

Danes v Parizu, čez teden dni že v Novem mestu, tudi s slovenskimi milijoni

Sicer znamka Renault Slovencem takrat ni bila tuja, od leta 1969 do 1972 so namreč njihovi avtomobili nastajali v Ljubljani v tovarni Litostroj, kjer so sestavljali med drugim R10, R12 in tudi znamenito katrco.

V začetku sedemdesetih je prišel Renault

V IMV so nato prevzeli del te proizvodnje, ko je glavnino seveda predstavljala ravno katrca, sestavili pa so tudi nekaj omejenih serij R12, R16 in R18.

Naslednji pomemben korak se je zgodil v osemdesetih, vmes so tam nastajale tudi počitniške prikolice Adria, ko so leta 1989 ustanovili sedanji Revoz (okrajšavo za Renault Vozila) in so kot prvi njihov avtomobil predstavili še enega dobrega znanca slovenskih cest, renault 5.

Profimedia

Petka in clio, hrbtenici Revoza

»Petka« je bila potem do leta 1993 hrbtenica njihove proizvodnje, s predstavitvijo prve generacije clia leta 1993 pa se je začela pisati še bolj sodobna zgodovina Revoza. Ravno clio je nato v vseh generacijah do sedaj predstavljal pomemben del proizvodnje, leta 1995 pa so ločili tudi proizvodnjo počitniških prikolic in jo prenesli na samostojno podjetje Adria Mobil.

Od 2002 so se v Novem mestu osredotočili le še na proizvodnjo, prodajo vozil pa je prevzelo novo podjetje Renault Nissan Slovenija. Od 2004 je Revoz v popolni lasti Renaulta, ki je vložil veliko denarja v popolno prenovo proizvodnje, 2007 pa so začeli še z izdelavo druge generacije mestnega malčka twingo. Tega leta so tudi prvič v zgodovini tovarne presegli letno proizvodnjo 200.000 vozil.

Avtomobilizem

Legendarni clio, ki smo ga vzeli za svojega, bo nastajal v Turčiji

Kar 212.680 avtomobilov so v Revozu izdelali leta 2009, kar velja za njihov proizvodni rekord. Vmes pa je bilo tudi nekaj suhih let, recimo leta 2013, ko je proizvodnja padla pod 100.000 primerkov (93.733).

Bili so tudi manj uspešni modeli

Model wind, ki pa ni bil prodajna uspešnica, je začel nastajati leta 2010 in so njegovo proizvodnjo ustavili tri leta kasneje, v 2014 pa se je začela izdelava twinga tretje generacije in kot plod sodelovanja Renaulta in Daimlerja pa so zagnali še proizvodnjo smarta forfour. V 2016 se je začela elektrifikacija in to se je poznalo tudi v Novem mestu, ko je začela nastajati še električna različica smarta forfour EQ.

Nikola Miljković

Clio četrte generacije je prišel na vrsto leta 2017, tako da so takrat izdelovali štiri različne modele in v 2018 slavili prvo pomembno obletnico: iz Revoza je zapeljal štirimilijonti avtomobil. To je bil clio z dizelskim motorjem, srebrne barve in je bil namenjen kupcu v Franciji.

· Negotove razmere

Novomeški Adient v prisilno zaprtje, brez dela 100 ljudi, Revoz ni izbira

Ravno sredi letošnjega leta pa so presegli pet milijonov izdelanih vozil, tudi petmilijonto vozilo je bil clio, le da pete generacije, ta pa je bil kovinsko modre barve in je ostal v Sloveniji saj ga je kupil domači kupec.

Največ so izdelali cliov II

Če se osredotočimo še na nekaj drugih pomembnih številk, ne moremo mimo druge generacije clia, saj so v Revozu med letoma 1998 in 2015 izdelali 1.495.157 primerkov tega avtomobila, s čimer je postal največkrat proizveden avtomobil v Novem mestu. Na drugem mestu sledi druga generacija twinga z malo manj kot milijonom vozil, že na tretjem pa je renault 4, ki so ga v Revozu sicer izmed vseh izdelovali najdlje, od 1973 do 1992 in jih proizvedli 575.824.

Grega Wernig

Na drugi strani pa je njihova najmanjša proizvodnja znašala le 342 vozil, koliko so med 1974 in 1976 izdelali primerkov modela R16.

Do leta 2022 so tako izdelovali električnega smarta, ki ga bo zdaj v 2026 nadomestil električni twingo nove generacije, poslovila pa se bo proizvodnja clia.

Z nekajdnevno proizvodnjo za slovenski trg

V Novem mestu so tako izdelovali oziroma še izdelujejo številne modele, od prvih austinov do dostavnega IMV 1000. Od odprtja Revoza pa so izdelovali oziroma še izdelujejo skupaj kar 13 različnih avtomobilov. To so renaulti 4, 12, 16, 18, 5, clio, clio II, twingo II, wind in twingo III, smart forfour ter renault clio IV ter zdaj clio V. Večino svoje proizvodnje Revoz izvozi, skoraj 60 odstotkov cliov, izdelanih v Novem mestu, je namenjenih francoskemu trgu, sledita pa Italija in Španija. Glede na vse proizvodne številke in koliko vozil lahko prodajo pri nas, je zanimiv še en podatek: Revoz lahko potrebe slovenskega trga pokrije z nekajdnevno proizvodnjo. Vsi ostali avtomobili gredo torej v tujino.