Jure Klobčar

Februarja je bil delež dolgotrajno brezposelnih med vsemi brezposelnimi 38,3-odstoten, še septembra 2021, ko je bil največji v zadnjih 20 letih, denimo 59,8-odstoten. V boju s to brezposelnostjo, ki škoduje tako posamezniku kot državi, je pomembna aktivna politika zaposlovanja.

Upad že od leta 2021

Delež dolgotrajne brezposelnosti upada že od leta 2021. Decembra 2021 je znašal 56,4 odstotka, decembra 2022 47,7 odstotka, decembra 2023 43 odstotkov, decembra lani pa 38,7 odstotka, je razvidno iz podatkov Zavoda RS za zaposlovanje.

Februarja letos, za katerega so na voljo zadnji podatki, je bilo dolgotrajno brezposelnih 18.478, s čimer je bil njihov delež med vsemi, prijavljenimi v evidenci brezposelnih, 38,3-odstoten. Nadomestilo za brezposelnost jih je prejemalo 1809 oziroma 9,8 odstotka.

Na zavodu za zaposlovanje pozitiven trend pripisujejo večji zaposlenosti prebivalstva in demografskim trendom oz. manj številčnim generacijam mladih, ki vstopajo na trg dela. "Kadar je povpraševanja po delovni sili veliko, in tako je v Sloveniji že nekaj let, več priložnosti za zaposlitev dobijo tudi tisti, ki so s trga dela bolj oddaljeni," so navedli za STA.

Skoraj tretjina jih je brez dela več kot pet let

Natančnejši pogled v statistiko sicer še vedno razkriva precejšnje izzive. Februarja je bilo tako med dolgotrajno brezposelnimi 59,2 odstotka takih, ki so bili uradno brez dela že več kot dve leti, 29,4 odstotka pa jih je bilo v evidenci že več kot pet let.

Dolgotrajno brezposelni so sicer zelo heterogena skupina, so izpostavili na zavodu. Najpogosteje gre za osebe, ki se srečujejo s kompleksnimi ovirami, denimo zdravstvenimi težavami ali neustrezno izobrazbo. Lahko nimajo možnosti lastnega prevoza na delo, javnega prevoza pa ni, ali pa imajo majhne otroke, delo, ki je na voljo, pa je večizmensko, so izzive povzeli na zavodu. V drugem mesecu letos je bilo denimo med dolgotrajno brezposelnimi 32,9 odstotka starih 55 ali več let, 24,9 odstotka jih je bilo invalidov, 35,6 odstotka pa jih je imelo le osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo.

Na zavodu se problematike dolgotrajne brezposelnosti lotevajo na različne načine; tudi v sodelovanju različnih služb znotraj zavoda in medinstitucionalno. "Tekom kariernega svetovanja preverimo veščine vodenja iskanja zaposlitve in jih po potrebi vključujemo v delavnice za krepitev teh veščin, dogovorimo zaposlitvene cilje in aktivnosti, ki jih bodo vodile do čimprejšnje zaposlitve," so pojasnili.

Kadar se ti brezposelni soočajo z različnimi kompleksnimi ovirami, ki jim otežujejo prehod v zaposlitev, jih tako napotijo na poglobljeno karierno svetovanje, v primeru zdravstvenih težav jih usmerijo do zdravnika svetovalca po informacijo, katera so tista dela, ki bi jih lahko opravljali, in v rehabilitacijsko zaposlitveno svetovanje, ki nudi pomoč pri vključevanju na trg dela, upoštevajoč omejitve zaradi zdravstvenih težav.

V določenih primerih dolgotrajno brezposelne osebe tudi zastopajo pri delodajalcih, in sicer tako, da jim predstavijo njihove prednosti za določeno delo in v dialogu iščejo način, kako premostiti posamezno oviro.

"Prav tako jih napotujemo na prosta delovna mesta in spremljamo, koliko so sami aktivni pri iskanju zaposlitve. Če se iskanja zaposlitve ne lotevajo aktivno, lahko začnemo z ugotavljanjem kršitev - prijava v evidenco brezposelnih oseb jih namreč obvezuje, da aktivno iščejo zaposlitev," so pristavili.

Zdravstvene, psihološke in socialne težave

Med ključnimi vzvodi zavoda za zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih pa je aktivna politika zaposlovanja, katere programi so namenjeni prav brezposelnim, ki zaradi različnih ovir ne morejo konkurirati na trgu dela.

Na voljo so programi znotraj ukrepa Usposabljanje in izobraževanje, ki se izvajajo kot neformalno in formalno izobraževanje, na ta način pa nudijo nova znanja in kompetence ter lažje prilagajanje hitrim spremembam na trgu dela; programi znotraj ukrepa Spodbude za zaposlovanje, v okviru katerih so zagotovljene subvencije za zaposlitev, ter programi znotraj ukrepa Kreiranje delovnih mest, ki se nanašajo na spodbujanje delovne in socialne vključenosti ter izboljšanje veščin.

V okvir zadnjega ukrepa sodijo tudi javna dela, namenjena izključno dolgotrajno brezposelnim.

V obdobju 2021-2024 je zavod izvajal 33 programov aktivne politike zaposlovanja, v katere je bilo vključenih 62.221 oseb, pri tem pa je povprečni delež vključenih dolgotrajno brezposelnih znašal 36,8 odstotka.

Dolgotrajna brezposelnost ima sicer lahko za posameznika hude posledice, so posvarili na zavodu. Te so lahko zdravstvene; psihološke, kot so stres, anksioznost in depresija, nizka samopodoba, občutek osamljenosti in upad kognitivnih sposobnosti; kažejo pa se lahko tudi s porastom odvisnosti. Z dolgotrajno brezposelnostjo se namreč nekoliko poveča verjetnost odvisnosti od alkohola, računalniških iger, spleta.

Posledice so lahko tudi socialne, v obliki stigmatizacije in družinskih napetosti; poklicne, kot so zastaranje znanj, upad veščin, zmanjšanje zaposljivosti in težji vstop na trg dela, ter ekonomske in finančne težave. Dolgotrajna brezposelnost pa ima lahko, če se preveč razraste, resne posledice tudi za gospodarstvo in javne finance.