Profimedia

Potem ko z občinskimi združenji ni dosegla dogovora, je vlada za leto 2020 v predlog zakona zapisala povprečnino v višini 589,11 evra, za leto 2021 pa v višini 588,30 evra.

A poslanci SDS in NSi so na sejo prišli vsak s svojim predlogom, po katerih bi ta zneska zvišali na 658,80 oz. 668,10 evra. "Ne gre za veliko denarja," je k podpori pozval Boris Doblekar (SDS) in večina članov odbora je glasovala za.

"Strinjamo se z občinskimi združenji, da predlog vlade ne odraža dejanskih stroškov," je dejala Suzana Lep Šimenko in spomnila, da je nedolgo nazaj prišlo do precejšnjega zvišanja plač v javnem sektorju, zaradi česar so se zvišali stroški vrtcev, osnovnih šol, domov za ostarele in drugih ustanov. Del povečanja teh stroškov se je prevalil na starše, del pa so ga prevzele občine.

Tudi v NSi po besedah Jožefa Horvata menijo, da je skrajni čas, da se občinam zagotovi takšna povprečnina, s katero bodo lahko pokrivale dejanske stroške za izvajanje svojih nalog. "Država postaja vse bolj centralizirana, fučka se ji za obrobje," je bil kritičen.

Med drugimi sta podporo predlogu napovedala tudi Luka Mesec (Levica) in Robert Polnar (DeSUS), medtem ko je Robert Pavšič (LMŠ) menil, da vendarle niso vse občine enako obremenjene. "Dal bi tudi 1000 evrov, če bi lahko, a stanje je tako, da ga proračun ne dopušča," je dejal.

Ministrstvo za finance danes odločitve odbora uradno ne komentira. Neuradno pa se sliši opozorilo, da je to je slaba novica za proračun. Če bodo vsa dopolnila na proračunske dokumente sprejeta tudi na plenarni seji DZ prihodnji teden, bo v proračunu namreč primanjkljaj in ta ne bo v skladu s fiskalnim pravilom.

Zakon o izvrševanju sicer vladi daje pooblastila glede možnosti upravljanja z državnim proračunom in zadolževanjem ter ureja namenske prihodke in odhodke proračuna.