Nafta spet navzgor, obresti rastejo: prihaja nov udarec za Slovence?
Svetovni finančni trgi so se v torek znašli pod močnim pritiskom in vstopili v novo obdobje negotovosti. Nafta in plin dražja, obrestne mere pa bi lahko znova poskočile.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Zaradi zaostrovanja razmer na Bližnjem vzhodu rastejo cene nafte, vlagatelje pa vse bolj skrbi, da bi se lahko inflacija znova okrepila, kar bi lahko občutili tudi evropski potrošniki. Kot poroča Reuters, so donosi državnih obveznic po svetu dosegli pomembne nove vrhove, medtem ko je cena nafte Brent presegla 91 dolarjev za sod. Višji stroški energije namreč povečujejo pritisk na gospodarstva in hkrati krepijo pričakovanja, da bodo morale centralne banke zaradi vztrajnih inflacijskih pritiskov znova poseči po višjih obrestnih merah.
V ozadju so predvsem obnovljeni spopadi in napetosti na Bližnjem vzhodu, ki povečujejo negotovost glede prihodnje oskrbe z energijo. Višje cene nafte in plina pa hitro sprožijo še en strah – novo rast inflacije.
Japonska prvič po desetletjih pri treh odstotkih
Posebej izstopa dogajanje na Japonskem. Donosnost 10-letnih japonskih državnih obveznic je prvič po več desetletjih dosegla 3 odstotke. Tudi ameriške obveznice so pod pritiskom. Donosnost 10-letnih ameriških državnih obveznic je dosegla 4,78 odstotka, kar je najvišja raven od začetka leta 2025. Donosi francoskih in nemških državnih obveznic so medtem dosegli 15-letne vrhove.
To je, tako Reuters, pomembno, ker višji donosi pomenijo tudi višje stroške zadolževanja. Vlagatelji za posojanje denarja zahtevajo večje donose, države pa morajo za financiranje svojega dolga plačevati več.
Vlagatelji se pripravljajo na nove dvige obresti
Trgi zdaj vse bolj računajo na možnost, da bodo centralne banke morale znova poseči po zviševanju obrestnih mer. Reuters poroča, da trgi pričakujejo dvig obrestnih mer na Novi Zelandiji, možnost zvišanja pa obstaja tudi v Evropi, ZDA in na Japonskem.
»Mislim, da bo Fed septembra zvišal obrestne mere in da je to začetek cikla najmanj treh dvigov,« je za Reuters ocenil Andrew Lilley, glavni strateg za obrestne mere pri avstralski investicijski banki Barrenjoey.
Če bi se tak scenarij uresničil, bi se lahko svetovno gospodarstvo znašlo v precej neprijetnem položaju: dražja energija bi povečala inflacijske pritiske, centralne banke pa bi se morale nanje odzvati z višjimi obrestmi.
Dražja nafta, dražji plin – in vprašanje, kaj sledi
Nafta Brent je presegla 91 dolarjev za sod, evropski plin pa je konec poletja dosegel najvišjo raven v približno treh letih in pol. Ob tem so evropske zaloge plina na sezonsko zelo nizki ravni. To je za Evropo še posebej neprijetna kombinacija. Dražja energija namreč ne vpliva le na cene goriva na bencinskih servisih. Višji stroški energije lahko pomenijo tudi dražjo proizvodnjo, transport in ogrevanje, posledično pa se lahko podražijo številni izdelki in storitve.
Pritisk čutijo tudi borze
Negotovost se je preselila tudi na delniške trge. Ameriške terminske pogodbe so se umirile, evropske pa so zdrsnile, potem ko je Wall Street že v ponedeljek zaključil nekoliko nižje.
V Hongkongu je indeks Hang Seng izgubil približno odstotek. Med drugim so vlagatelji kaznovali tudi delnice podjetja Shein, ki so se pocenile za 8 odstotkov. Tržna vrednost podjetja je tako padla na manj kot četrtino vrednosti, ki jo je dosegalo pred uvrstitvijo na borzo leta 2022.
Vojna dviguje tudi cene hrane
Dogajanje na Bližnjem vzhodu ni edini dejavnik, ki skrbi vlagatelje. Zaradi okrepljenih spopadov med Rusijo in Ukrajino se je cena pšenice približala najvišji ravni v skoraj treh letih. Če se bodo pritiski na energente in prehrambne surovine nadaljevali, bi to lahko pomenilo nov udarec za boj proti inflaciji.
Kaj to pomeni za Slovence?
Za zdaj ni mogoče govoriti o tem, da bodo slovenske cene čez noč poskočile. Toda dogajanje na svetovnih trgih je pomembno tudi za Slovenijo. Če bi cena nafte ostala visoka ali še naprej rasla, bi lahko to postopoma pomenilo dražje gorivo in višje transportne stroške. Dražji plin bi lahko povečal stroške energije, morebitna rast evropskih obrestnih mer pa bi lahko vplivala tudi na cene kreditov in stanovanjskih posojil. Kot poroča Reuters, vlagatelji z veliko pozornostjo spremljajo naslednje podatke o inflaciji in zaposlovanju ter poteze centralnih bank.
Svetovni finančni trgi so tako pred pomembnim testom. Če bodo višje cene energije vztrajale, bi se lahko strah pred inflacijo znova vrnil v ospredje – skupaj z vprašanjem, kako visoko bodo morale centralne banke dvigniti obrestne mere.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
