Komentiramo: Živimo v obdobju finančnega genocida
Svet se nenehno giblje v vrtincu turbulentnih sprememb. V zadnjem obdobju je Slovenijo doletela huda gospodarska kriza, hujša od tiste 2008, ko je državi grozil grški scenarij z zlomom javnih financ in nadzorom evropskih finančnih organov (trojke).

Razmere spomladi 2020, ko so tovarne ustavljale proizvodnjo, so prinesle stanje, kot ga dotlej nismo poznali. Avtomobilska industrija v Evropi je zastala, delavci v številnih branžah, tudi v Sloveniji, so bili napoteni na čakanje na delo, zdravstvene ustanove in šole so začele delovati v nekih povsem novih, vitrualnih, neosebnih dimenzijah. Dejansko smo z danes na jutri vstopili v neznani svet. Ko smo se „navadili“ živeti s korono, je začela na vrata trkati rast cen – že lani jeseni. Konec letošnjega februarja je korono čez noč zadušila vojna in nas pahnila v novo politično-gospodarsko krizo, ki ji ni videti dna.
Rast cen temelji na špekulacijah
Po mnenju številnih (tudi ekonomistov in poznavalcev področja) je trenutna rast cen pogonskih goriv neutemeljena, manipulativna, špekulativna. Samo da si naftarji in vsi ostali še bolj na debelo režejo dobičke. Kot beli dan je jasno, da rast cen energentov povzroči učinek snežne kepe in da se v hipu podraži popolnoma vse: od nujnih življenjskih do luksuznih dobrin. Tisto, kar najbolj udari preprostega, skromnega državljana in potrošnika, je rast cen hrane in rast cen na položnicah. Za kaj drugega, luksuznega, mu pa že tako nič ne ostane na računu.
Avtomobilski velikani z rekordnimi dobički
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se