Robert Balen

V odzivu društva po referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja paso tudi zapisali, da razmišljajo tudi o vložitvi pritožbe na Državno volilno komisijo. Prepričani so, da je na izzid referenduma vplivalo nezakonito poseganja v kampanjo s strani nepooblaščenih ustanov in organizacij, ki v njej niso imele statusa organizatorjev.

Referendum

Prišteli še glasove po pošti, rezultat ostaja

V Srebrni niti ugotavljajo ugotavljamo, da je na referendumu pretehtalo nezaupanje, utemeljeno na strahu, lažeh in manipulacijah. Zavračajo tudi očitke, da naj bi bili zagovorniki »kulture smrti«. “Srebrna nit je in ostaja zagovornica kulture dostojnega življenja starejših ter pravice posameznika do avtonomnega odločanja tudi o tem, kako končati svoje življenje, kadar so za to izpolnjeni strogi in jasno določeni pogoji” je zapisala predsednica društva Irena Žagar.

Še naprej se bodo zavzemali za zakon

Kljub izidu referenduma so se še vedno pripravljeni pogovarjativ o vsebini zakona, ki so ga v prvotni obliki sami predlagali in v nadaljevanju sodelovali v vseh prizadevanjih za uveljavitev končne različice, potrjene v državnem zboru. Preučili bodo vse pripombe na zakon in podprli izboljšave. Po preteku zakonskega roka enega leta pa bodo vladiin parlamentarnim strankam predlagali, da zakon ponovno vložijo – to pot z okrepljeno podporo civilne družbe in z dodatnimi strokovnimi argumenti.

Primož Lavre

Več očitkov uperjenih v zdravnike

V pismu pa so s prstom pokazali tudi na zdravnike, ki jim očitajo, da ne storijo dovolj za paliativno oskrbo. “Razvoj in dostopnost sta v veliki meri odvisna od zdravnikov, ki so se v zadnjem letu pogosto sklicevali na svetost življenja ter na interpretacije in spoštovanje Hipokratove prisege”, so zapisali. Zdravnike pozivajo, naj se odločijo, da bodo v svoje delo s pacienti umestili tudi skrb za paciente, ki paliativno oskrbo potrebujejo, in jih v zvezi s tem ustrezno napotovali.

Kako je drugje?

V teh državah Evrope dovoljujejo evtanazijo ali pomoč pri samomoru

Zdravnikom tudi očitajo, da že 680 dni stavkajo, kljub temu da so brez javnosti vidnih pogajanj dosegli največje zvišanje plač med javnimi uslužbenci.  Zahtevajo pa tudi dvig normativov zdravnikov družinske medicine na evropsko primerljivo raven. Tako naj bi bila tudi paliativna oskrba bolj dostopna pacientom, ki jo potrebujejo.