Arhiv Lokalno.si

Sinočnja okrogla miza v Šentjerneju se je osredotočila na pravice otrok, pojmovanje družine, pa tudi na pravice očetov pri dodeljevanju skrbništva otrok. Govorili so o »predporočnih« pogodbah, razvezah, posvojitvah otrok istospolnih parov, ki jih zakonik ne dovoljuje ter ekscesni in ideološko obarvani protikampanji.

Dolenjska je za, regijska iniciativa Gibanja za vse družine, je v sredo, 7. marca 2012, v Šentjerneju organizirala prvo v nizu pred-referendumskih okroglih miz v podporo sprejema Družinskega zakonika. Gostje okrogle mize so bili dr. Neža Kogovšek Šalomon, pravnica iz Mirovnega inštituta, dr. Roman Kuhar, sociolog s Filozofske fakultete UL in Mitja Blažič, aktivist za pravice istospolno usmerjenih in koordinator kampanje za vse družine.

Dr. Kogovšek Šalomova je poudarila pridobitve, ki jih zakonik prinaša otrokom, saj je zaščita le-teh temeljno izhodišče zakonika: uveden bo t.i. zagovornik otroka, ki bo v postopkih razvez in različnih drugih postopkih varovanja otrokovih pravic skrbel, da bodo interese in tudi želje otroka ustrezno in strokovno zastopane. Zakonik prinaša možnost izjemno hitrega ukrepanja pristojnih ustanov za zaščito otroka, kar je bilo doslej oteženo zaradi zapletenih in dolgotrajnih upravnih in pravnih postopkov. Eden od tovrstnih ukrepov so tudi začasne odredbe, s katerimi bo moč takoj ukrepati, ogroženega otroka nemudoma zaščiti, nato pa v najkrajšem času poiskati trajno rešitev za prihodnost otroka. Kratkotrajnost tovrstnih postopkov bodo omogočala tudi novo-ustanovljena t.i. družinska sodišča, specializirani oddelki sodišč, ki bodo prednostno obravnavali primere, v katerih so ogroženi varnost in pravice otrok.

Dr. Roman Kuhar je dejal, da je javna razprava o družinskem zakoniku zelo spolitizirana. Meni, da se v njej ne soočajo argumenti, temveč se soočamo z dogmami, katerih temelj je v tem, da skuša ena družbena skupina vsemu prebivalstvu vsiliti svojo ideologijo razumevanja funkcije družne. Ta je po njihovem mnenju namenjena izključno rojevanju otrok, kar v sodobnem svetu že dolgo ni več tako. Ljudje se odločajo za družinsko skupnost predvsem zaradi intimne želje po skupnem življenju in otroci niso obvezno želja ali zmožnost takšne skupnosti. Denimo poroka starejšega para ali para, ki ima biološke težave z zanositvijo, ne more obsegati rojstva otrok, vendar to ni razlog, da bi bile takšne skupnosti postavljene v neenakopraven položaj v odnosu do tradicionalne družine, kot jo pojmujemo pri nas.

Po uvodnem delu pogovora so razpravo v Šentjerneju zaznamovala vprašanja o razvezah zakonske skupnosti, porokah in predporočnih pogodbah, posvojitvah otrok s strani istospolnih parov ter o pravicah očetov do skrbi za otroka v primeru razvez. V Sloveniji se vsak drugi poročeni par razveže. Družinski zakonik skuša reševati družinske odnose in zakonske skupnosti z uvedbo obveznega posvetovanja pred sprožitvijo »ločitvenega postopka«. V njem skušajo strokovne službe s svetovanjem rešiti zakonsko zvezo in šele, če takšna »mediacija« ne uspe, lahko par sproži ločitveni postopek. Slovenija uvaja tudi inštitut »zakonske pogodbe«,. Z njo bosta lahko bodoča zakonca pred poroko določila ključ delitve prihodnjega premoženja, torej tistega, ki ga bosta v prihodnosti ustvarila skupaj. Tega doslej naša pravna praksa ni poznala. Z uvedbo zagovornika otroka bodo tudi otrokove želje bistveno bolj upoštevane v primerih dodeljevanja skrbništva otrok. To odpira možnost, da bi bilo skrbništvo otrok bolj pogosto zaupano očetom. Vsi sogovorniki so se strinjali, da so očetje v tovrstnih postopkih v izjemno depriviligiranem položaju in jim je otrok zaupan v varstvo le v najbolj ekstremnih okoliščinah. Glede posvojitev otrok s strani istospolnih parov so si sogovorniki povsem razčistili pojme: tega zakonik ne dovoljuje. Možna je izjema, ko je eden od partnerjev biološki starš otroka. Le v takšnih primerih lahko drugi partner posvoji otroka, s čimer so pravice takšnih otrok izenačene s pravicami tistih, ki živijo v drugih oblikah družinske skupnosti.

Sogovorniki so si bili tudi enotni v kritiki zavajanja javnosti, da zakonik dovoljuje poroko brata in sestre, kar ne drži. Prav tako nesprejemljiva je izjemno agresivna in ideološko obarvana protikampanja RKC. Eden zadnjih tovrstnih ekscesov se je zgodil v Pomurju, kjer je župnik kar med pogrebom na pokopališču zbrane eksplicitno pozival k zavrnitvi družinskega zakonika.