Električni skiroji so postali stalnica slovenskih mest, z njimi pa narašča tudi število nesreč in hudih poškodb. Policija je letos do sredine septembra zabeležila že 247 prometnih nesreč z e-skiroji, umrli pa so štirje vozniki. Kaj so najpogostejši vzroki nesreč in katere napake uporabnike lahko drago stanejo?

Na križišču brez znakov se znajdejo trije avtomobili, vsak pa mora nekoga spustiti. Kdo ima v takšni prometni uganki pravzaprav prednost?

Avstrija pripravlja spremembe, ki bodo pomembne tudi za nekatere Slovence. V nekaterih primerih lahko posledice segajo precej dlje od običajne globe.

Nedavno je Teslin sistem delno samovoznih avtomobilov dobil začasno zeleno luč, kaj pa bi uvajanje takih vozil na naše ceste lahko pomenilo za druge udeležence v prometu?

Slovenija je postala šesta država članica Evropske unije, ki je odobrila uporabo Teslinega asistenčnega sistem za vožnjo (Full Self-Driving – FSD Supervised).

Ko sklepamo avtomobilsko zavarovanje, se pogosto osredotočimo le na ceno police in obseg kritij. Manj pozornosti pa namenimo pojmu, ki lahko ob škodi pomembno vpliva na to, koliko denarja bomo dejansko dobili od zavarovalnice. To je odbitna franšiza.

Japonski proizvajalec verjame, da bi lahko bencinski motorji s pomočjo zajemanja ogljikovega dioksida postali čistejši od električnih avtomobilov.

Za skoraj 180 milijonov evrov evropskega denarja bi moral razviti popolnoma avtonomni avtomobil pete stopnje. Tega vozila nima, rok za dokončanje projekta pa se je iztekel.

V svetu superšportnih avtomobilov številke in denar včasih dobijo povsem drugačen pomen in lahko mejijo že na absurd.

Po nesreči s tremi mrtvimi so nekateri obračali vozila, iskali pot čez izletno polje, hodili po avtocesti, plesali na avtodomu in skakali s kolebnico.

Gradbišč na avtocestah pri nas ne manjka, s tem pa so vozniki v stlani nevarnosti, da so udeleženi v nesrečo ali pa da storijo prekršek, pa se tega niti ne zavedajo.

Hitrost ubija, a pri sedanji gneči na avtocestah se zdi ukrep sekcijskega merjenja na štirih odsekih avtocestnega križa, ki naj bi zaživel letos septembra, vse prej kot smiseln.

Lani je češka na avtocesti D3 na jugu države, ki bo nekoč v celoti povezala Prago in avstrijski Linz, dvignila omejitev na 150 km/h. In kaj so ugotovili, je avtocesta bolj ali manj nevarna v primerjavi z drugimi?

Kdo so največji zmagovalci in kdo največji poraženci v globalnem boju za kupce avtomobilov. Ni presenetljivo, da napredujejo kitajske znamke, v velikih težavah pa so evropske.

· Promet

Vročina v avtomobilu ni le neprijetna, ampak lahko vpliva tudi na varno vožnjo.

Policija med 3. in 9. avgustom hitrost nadzira tudi po metodologiji veriga, pri kateri na izbrani relaciji deluje več patrulj.

Kitajske avtomobilske znamke so vedno bolj agresivne tudi na našem trgu, a včasih se zdi, da izkoriščajo luknje pri homologaciji.