Raznovrstni svet perunik …
Perunike so priljubljene trajnice, ki s svojimi cvetovi skoraj vseh barv mavrice spomladi popestrijo vrtove. Najbolj priljubljene so bradate perunike z velikimi, širokimi cvetovi in suličastimi sivozelenimi listi, a še zdaleč to niso edine vrtne perunike, ki bi jih bilo veselje gojiti. Pa ste vedeli, da imamo Slovenci med njimi celo svoj endemit?
Rod perunik (Iris sp.) obsega 300 vrst, od katerih jih je mnogo tudi naravnih križancev. Združuje zelnate trajnice z založnimi koreninami. Na bolj vlažnih rastiščih so to korenike, v sušnih predelih pa čebulice. Perunike so lahko različnih dimenzij in intervalov cvetenja, barvni spekter cvetov pa zaobjema prav vse barve mavrice. Strokovno poimenovanje rodu je torej primerno, saj je bila Iris v grški mitologiji boginja mavrice. Slovensko ime rodu izvira iz slovanske mitologije, v kateri so perunike poimenovali po najvišjem bogu Perunu. Na splošno, sodobne klasifikacije običajno razpoznavajo šest podrodov, od katerih jih je pet omejenih na Stari svet (Evropa, Afrika, Azija). Šesti podrod je lokacijsko omejen na severno poloblo. Dva največja podrodova se nadalje delita še na sekcije.
V Sloveniji v naravi uspeva sedem vrst perunik, med njimi tudi sibirska perunika (Iris sibirica) in njena podvrsta kojniška perunika (Iris sibirica subsp. erirrhiza). Osnovna vrsta ima rada bolj vlažna tla in je dobro prilagojena na obdobja z več vlage v tleh, kojniška perunika pa je rastlina suhih in sončnih travnikov. Obe nosita modrovijolične cvetove. Kojniška perunika je čisto pravi slovenski endemit, našli pa jo boste lahko na suhih rastiščih v slovenski Istri, na Krasu, Nanosu in na nekaterih drugih višje ležečih suhih rastiščih.
Opis in gojenje
Sibirske perunike so hitrorastoče trajnice, ki rastejo šopasto in dosežejo od 60 do 100 cm v višino. Imajo travnato zelene ozke suličaste liste, med katerimi izraščajo votla cvetna stebla. Prevladujoča barva cvetov je modrovijolična, v naravi se pojavljajo tudi bele variacije. Med vrtnarskimi sortami lahko izbiramo med odtenki modre, vijolične, rumene in bele.
Cvetovi so sestavljeni iz šestih cvetnih lističev, od katerih so trije pokončni in trije zavihani navzdol. Na slednjih so pogosti vzorci in izrazito barvite žile, ki privlačijo opraševalce. Njihova posebnost je šopasta razrast, ki v vrtu poskrbi za gosto preraščenost izbranega mesta in s tem za minimalno pletje. Ta vrsta perunik je dobro prilagojena na veliko vode v tleh, zato jo pogosto sadimo ob robove ribnikov ali potočkov. Rada ima tudi veliko sonca in v takih razmerah nas bo razveselila z veliko cvetnega nastavka.
Razmnoževanje
Razmnoževanje je preprosto, z delitvijo. Najboljši čas za to je od sredine poletja do zgodnje jeseni. Razdeljene šope perunik pred ponovno saditvijo na novo izbrano mesto dobro zalijemo. Nove rastline potrebujejo nekaj časa, preden ponovno zacvetijo. Lahko traja dve leti, da začnejo poganjati cvetoča stebla. Perunike lahko vzgojimo tudi iz semen. Pustimo, da se semenske glavice posušijo na rastlini. Seme poberemo in ga zasejemo na prostem zelo pozno poleti ali jeseni.
Uporaba
Večina vrst perunik ni primerna za uživanje in jih gojimo predvsem kot okrasne rastline. Izjema sta vrsti I. germanica in I. pallida, katerih korenine se uporabljajo v zdravilstvu in kozmetiki. Sibirske perunike so cenjene okrasne rastline, primerne tudi za rezano cvetje. Na trgu okrasnih rastlin jih lahko dobimo v številnih odtenkih, na voljo so celo dvobarvne sorte in sorte s polnjenimi cvetovi.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
