Izdelajmo hiško za divje čebele
Ljubitelji vrtnarjenja in narave vemo, da brez opraševalcev nebi mogli pridelovati hrane in svet bi bil v velikih težavah. Tako je pomembno, da vsak od nas naredi majhen korak k njihovemu ohranjanju. Eden od načinov je tudi, da prijeten dom na svojem vrtu pripravimo prijaznim čebelam zidanicam.
Čebele zidanice, ki pripadajo rodu Osmia, imenujemo tudi čebele samotarke, saj ne živijo v kolonijah in si ne delajo gnezd. So popolnoma neagresivne in nenapadalne čebele, ki človeka skorajda ne opazijo, saj je njihova pozornost namenjena izključno cvetlicam, bogatim s cvetnim prahom. Tako vas ne bodo pičile in v njihovi bližini so lahko povsem mirni tudi tisti, ki so drugače na čebelji pik alergični.
So pa čebele samotarke prave super opraševalke. Dnevno lahko oprašijo tudi do 20-krat več cvetov kot navadne čebele, ena samotarka pa opravi toliko dela kot kar 120 čebel skupaj. Tako eno cvetočo jablano v celoti oprašita že dve do tri čebele samotarke. Pomembne so tudi zato, ker domače čebele ne letajo v dežju in vetru, kar pa samotark ne moti in tako opravijo delo namesto njih. So res nadvse pomembne, a zaradi uporabe pesticidov vedno bolj ogrožene.
Njihov življenjski ciklus je zelo kratek. Živijo le približno osem do deset tednov, in to pomladi, ko imajo tudi največ dela z opraševanjem. Res so zelo delavne in nekatere oprašujejo več rastlin, druge pa le določene. Potem ko samci poginejo, samice odložijo jajčece v luknjico s premerom do 10 milimetrov, ki jo napolnijo s cvetnim prahom. Luknjico zaprejo z blatom, nato pa se že odpravijo delat domovanje za naslednje jajčece. Ko se iz jajčec izležejo ličinke, imajo pri sebi ravno dovolj hrane do takrat, ko se preobrazijo v čebelo. To je naslednjo pomlad.
Kako jim lahko pomagamo?
Zato, da samotarke ne bi svoje energije tratile z iskanjem »valilnice«, jim lahko na domačem vrtu pripravimo »luksuzen« hotel. Naredimo ga zelo preprosto, in sicer tako, da iz bambusa ali stebel trstičja narežemo okoli 20 cm dolge »slamice«, nato pa jih spnemo skupaj v obliko simpatične hiške. Namesto tega lahko uporabimo tudi kos starega in še zdravega lesa, v katerega poševno na rast navrtamo od 5 do največ 10 milimetrov široke luknje. Širše in bolj plitke odprtine bodo privabile več samčkov, ki pa ne ležejo jajčec.
Domovanje za samotarke obesimo na mesto, kjer bo zaščiteno pred dežjem in vetrom, vsaj meter od tal. Južna stena, ki gleda proti vrtu, je najboljša izbira, pomembno pa je, da je v bližini tudi dovolj cvetlic in pa da tla niso betonirana, pač pa gola, zato da bodo čebelice lahko nabrale blato za zaprtje luknjic. Pozorni bodimo na bližino predatorjev. Taščice, vrane, škorci in celo veverice se zelo rade hranijo s samotarkinimi jajčeci, zato poskrbimo, da ne bodo prišli blizu valilnice.
PREBERITE TUDI:
Ko se obdobje valjenja jajčec konča, to je okoli junija, lahko hiško prenesemo v garažo ali v kakšen drug pred predatorji varen kraj. Čebelice bodo čez zimo hibernirale, zato nas pozimi ni treba biti strah, da bi jih motil mraz. Pomladi, ko opazimo, da začnejo izletati prve mlade samotarke, pa njihov hotelček spet prenesemo na plano. Da bi preprečili širjenje bolezni, je priporočljivo, da hiško na vsakih nekaj let, ali po potrebi celo vsako leto, zamenjamo.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
