Je treba sadna drevesa pred zimo pognojiti? Preverite!
Sadna drevesa tudi jeseni potrebujejo nego. Preverite, zakaj jih je smiselno pognojiti pred zimo in katera gnojila izbrati za bogat pridelek prihodnje leto.
Ko se listje posuši in odpade, sadna drevesa seveda še vedno živijo. Pod zemljo se njihove korenine pripravljajo na novo sezono. Če jim tako dodamo ustrezna hranila, bodo spomladi drevesa hitreje oživela in nas poleti nagradila z obiljem zdravih plodov. Jesensko oziroma predzimsko gnojenje sadnih dreves torej ni le simbolična gesta zahvale – je eden od ključnih korakov za dobro kondicijo dreves.
PREBERITE TUDI:
Zakaj gnojimo jeseni?
Jeseni se rast upočasni, rastlina pa še vedno sprejema hranila, ki jih nato shrani v korenine in veje. Tako ima spomladi na voljo zalogo energije za nov zagon. To velja predvsem za fosfor in kalij, ki poskrbita za razvoj korenin in tvorbo cvetnih nastavkov. Dušika pa jeseni ne dodajamo več v večjih količinah, saj bi povzročil neželeno bujno rast poganjkov, ki jih lahko uniči mraz.
Katera gnojila uporabiti
Najboljša izbira je vedno organsko gnojilo – kompost ali preperel hlevski gnoj. Kompost vsebuje raznolika hranila, mikroorganizme in humus, ki izboljšuje strukturo tal. V povprečju zadostuje približno 1 kilogram komposta na kvadratni meter površine pod krošnjo, kar ustreza približno desetim tonam na hektar.
Če imate možnost, uporabite vsaj eno leto star hlevski gnoj, ki je že prešel v zrelo obliko. Mladi, še vroči gnoj namreč vsebuje preveč hitro dostopnega dušika in lahko spomladi povzroči bujno rast nežnih poganjkov, ki so mamljiva tarča za uši in druge škodljivce.
Za tiste, ki sledijo biodinamičnim načelom, je idealno uporabiti kompost, pripravljen z dodatkom posebnih preparatov iz zdravilnih rastlin, kot so regrat, kamilica, rman in baldrijan. Tak kompost še dodatno spodbuja življenje v tleh in uravnava delovanje mikroorganizmov. A tudi brez teh biodinamičnih dodatkov lahko dosežemo zelo dobre rezultate, če uporabljamo kakovosten domač kompost ali organsko gnojilo brez umetnih dodatkov.
Kako pravilno pognojiti?
Kompost ali gnoj vedno raztrosimo po kolobarju pod zunanjim robom krošnje, kjer so korenine najbolj aktivne. Na travnati površini ga lahko rahlo vdelamo v zemljo z lopato ali motiko. Če gnojilo pustimo le na površini, bodo večino hranil porabile trave, zato ga je smiselno vsaj delno zamešati v tla. Okrog mlajših dreves lahko z lopato obdelamo ožji krog (približno 50–70 cm od debla), pri starejših pa širše območje.
Če imate možnost, lahko na površino dodate tudi plast starega sena ali listja, ki bo z razpadanjem prispevala k tvorbi humusa in zaščitila tla pred izsušitvijo.
Kaj pa mineralna gnojila?
V ekološkem vrtnarstvu in biodinamiki se umetnih gnojil izogibamo, a tudi v konvencionalnem sadjarstvu velja previdnost. Močno koncentrirana mineralna gnojila pogosto porušijo biološko ravnovesje v tleh, zmanjšajo število mikroorganizmov in dolgoročno osiromašijo zemljo. Če pa so tla res izčrpana, lahko jeseni dodamo blago mineralno mešanico z več fosforja in kalija (npr. NPK 5-15-20 ali 3-15-18), vendar v zmernih količinah in vedno ob obilnem zalivanju.
Zanimiva in okolju prijazna alternativa so tudi naravni minerali – mleti dolomit, bazalt ali zeolit. Ti izboljšujejo strukturo tal, povečujejo zadrževanje vlage in hranil ter postopno sproščajo mikroelemente. Zeolit je še posebej uporaben, saj deluje kot naravna spužva, ki veže hranilne snovi in jih ob suši oddaja nazaj rastlinam.
Zemlja, ki diha
Kdor se z vrtnarstvom ukvarja bolj poglobljeno, lahko v zemljo občasno doda tudi rastlinsko oglje, imenovano biooglje ali »terra preta«. To je starodavna praksa iz Amazonije, kjer oglje izboljšuje rodovitnost in zadržuje vlago več sto let. Pomembno pa je, da oglje ni navadno oglje za žar, saj to vsebuje katrane, ki so za rastline škodljivi.
Kdaj je pravi čas za jesensko gnojenje?
Najprimernejši čas je od sredine oktobra do konca novembra, ko tla še niso premrzla in mikroorganizmi še delujejo. V tem obdobju se hranila iz komposta ali gnoja začnejo počasi sproščati, korenine pa jih lahko še vsrkajo in shranijo za pomlad.
V milejših krajih, kot sta Primorska ali Goriška, lahko ta opravila brez skrbi opravimo tudi v začetku decembra, če zemlja ni zmrznjena. Ko se temperatura tal spusti pod približno pet stopinj Celzija, se mikrobna aktivnost ustavi in gnojenje takrat nima več pravega učinka – hranila bi ostala neizkoriščena ali pa bi jih spomladanske padavine izprale v globlje plasti.
Zato velja preprosto pravilo: gnojimo, dokler lahko lopato še zapičimo v zemljo.
Skrb, ki se obrestuje
Jesensko gnojenje je investicija v prihodnost sadovnjaka. Drevesa, ki imajo bogato in živo zemljo, so bolj odporna na bolezni, vremenske ekstreme in sušo. Spomladi se prej prebudijo, močneje cvetijo in obrodijo kakovostnejše plodove. Zato velja – nekaj lopat komposta jeseni vam lahko prihrani marsikatero težavo prihodnje leto.
E-novice · Rože in vrt
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
