Profimedia

Beljenje debel je eno tistih opravil, ki ga mnogi spregledajo, dokler na lubju mladih dreves ne opazijo razpok in drugih poškodb. A preventiva je pri sadnem drevju vedno boljša kot kurativa. Z beljenjem ščitimo debla pred temperaturnimi nihanji, ki so pozimi vse pogostejša, zlasti ob sončnih dneh in mrzlih nočeh, ko se les čez dan močno segreje, ponoči pa ga mraz na hitro ohladi. Zaradi teh sunkovitih sprememb lahko lubje poči, nastanejo ranice, v katere se naselijo glivice, bakterije ali prezimujoči škodljivci.

Bela barva, ki ščiti drevo

Bela barva odbija sončne žarke in s tem preprečuje pregrevanje debla čez dan. Premaz deluje kot zaščitni sloj, ki uravnava temperaturne razlike in hkrati deluje antiseptično, saj številni pripravki vsebujejo tudi snovi, ki preprečujejo razvoj glivic in bakterij. S tem drevo ohranimo zdravo in močno, deblo pa čez zimo ostane gladko in nepoškodovano.

PREBERITE TUDI:

Vrt

Seznam opravil pred nastopom zime za popoln začetek prihodnje sezone

Sadni

Je treba sadna drevesa pred zimo pognojiti? Preverite!

Kdaj je pravi čas za beljenje

Najprimernejši čas za beljenje debel je pozna jesen, ko se temperature spustijo pod 10 °C, a še ni stalnih zmrzali. Če ta najbolj idealen čas zamudimo, je bolje drevesa pobeliti pozno kot nikoli – lahko tudi sredi zime, kadar so dnevi suhi in brez padavin.

V območjih z močnimi temperaturnimi nihanji, na primer na Primorskem ali v gričevnatih delih Štajerske, je beljenje še posebej priporočljivo. Nanos je treba obnavljati vsako jesen, po potrebi pa še spomladi, če dež premaz spere.

Kakšne premaze poznamo

Nekoč so sadjarji uporabljali preprosto apneno brozgo – mešanico apna, vode in kravjeka, ki je imela močan razkuževalni učinek. Danes so na voljo sodobni premazi, ki vsebujejo glinene minerale, bakrove spojine ali rastlinske izvlečke, zato se počasneje spirajo in dodatno ščitijo pred glivicami, lišaji ter prezimujočimi škodljivci.

Profimedia

Takšni pripravki so primerni tudi za večja sadna drevesa, kjer beljenje opravimo skupaj s čiščenjem lubja in odstranitvijo mahu. Na voljo so v večini vrtnih centrov, kateri vam najbolj ustreza, pa boste verjetno spoznali ob večkratni uporabi.

Domači apneni premaz

Če prisegate na naravne rešitve, lahko premaz pripravite tudi sami.

Za 10 litrov premaza zmešamo:

• 2 do 2,5 kg gašenega apna (kalcijev hidroksid),
• 5 do 7 litrov vode,
• 0,5 litra mleka ali žlico moke, da se mešanica bolje oprime lubja in se počasneje spira,
• po želji ščep modrega kamna (bakrov sulfat) – do 100 g, če želimo tudi fungicidni učinek (ni nujno, pri mladih drevesih se bakru raje izognemo).

Mešanico dobro premešamo, da dobimo gosto, a mazljivo zmes – približno kot tekoča kisla smetana. Če se premaz prehitro suši, ga lahko med nanosom občasno premešamo in rahlo razredčimo z vodo.

Nanesite jo v suhem, brezvetrnem vremenu, ko je bilo vsaj nekaj dni brez dežja, nikoli pri temperaturi pod ničlo ali ob močnem soncu. Pri mladih sadikah s tankim in občutljivim lubjem je bolje uporabiti blažji, razredčen premaz brez bakra.

Apno deluje antiseptično in odbija sončne žarke, mleko ali moka pa delujeta kot naravno lepilo, ki poveča obstojnost premaza. Domači premaz sicer zdrži nekoliko krajši čas kot kupljeni, vendar drevo ščiti enakovredno kot kupljeni pripravki, poleg tega je popolnoma naraven. Ker se nekoliko hitreje spere, ga obnavljamo vsako leto ali po močnem dežju.

Profimedia

Kako pravilno nanesti premaz

Pred nanosom premaza lubje očistimo z mehko ščetko in odstranimo staro luske, lišaje in mah, da bo površina gladka. Nato s čopičem s tršimi ščetinami premaz enakomerno nanesemo po celotnem obodu debla, od tal do prve razvejitve krošnje – običajno do višine 60 do 80 centimetrov. Pomembno je, da premažemo vse strani, tudi severno, saj odboji sonca in snega segrevajo drevo z vseh smeri.

Čopič po uporabi takoj operemo v vodi, saj se apno hitro strdi. Če želimo, ga lahko uporabimo tudi prihodnje leto, če ga dobro očistimo in posušimo.

Dopolnilna zaščita

Pri starejših drevesih, kjer beljenje ni več nujno, lahko jeseni na debla nalepimo lepljive trakove proti gosenicam in mravljam. Ti preprečujejo, da bi se škodljivci vzpenjali po deblu. Pred namestitvijo trakov lubje prav tako očistimo, trakove pa zamenjamo, ko se iztrošijo.

Pexels

Beljenje – mala gesta z velikim učinkom

Beljenje debel je preprosto opravilo, ki zahteva le nekaj ur, a drevesom prihrani veliko težav. Z njim preprečimo pokanje lubja, zmanjšamo tveganje za okužbe in pripomoremo k temu, da drevesa pomlad dočakajo zdrava in močna. Ko boste naslednjič na vrtu, preverite, ali bi vaša drevesa morda že potrebovala novo belo obleko – hvaležna vam bodo.