Profimedia

Zakaj česen sadimo jeseni

Čeprav česen lahko posadimo tudi spomladi, bomo največji in najlepši pridelek dobili, če to storimo jeseni. Česen namreč za tvorbo glavic potrebuje obdobje nižjih temperatur. Jesensko sajenje mu omogoči, da se do zime dobro ukorenini, spomladi pa močno požene v rast. Najprimernejši čas je od sredine oktobra do začetka novembra, odvisno od vremena. V toplejših krajih lahko s sajenjem nekoliko počakamo, v hladnejših pa pohitimo, da se rastlina pred mrazom dovolj utrdi.

PREBERITE TUDI:

Zelenjavni

Ohrovt: tri različne rastline z enakim imenom

Zelenjavni

Izkoristimo vse potenciale rastlinjaka

Priprava in izbira strokov

Za sajenje vedno izberemo največje in najbolj zdrave stroke ozimnih sort domačega ali preverjenega slovenskega česna. Manjši stroki namreč običajno oblikujejo manjše glavice. Stroki, namenjeni sajenju, naj bodo suhi in čvrsti, brez poškodb ali znakov gnilobe.

Ker se česen razmnožuje vegetativno, se lahko z njim prenašajo tudi bolezni. Zato je priporočljivo, da stroke pred sajenjem razkužimo. Namakamo jih lahko v blagem čaju iz kamilice ali žajblja (30 minut), lahko pa pripravimo tudi domač izvleček iz vrbovega lubja, ki hkrati spodbuja ukoreninjanje. Po namakanju stroke posušimo in jih čim prej posadimo.

Kako pravilno sadimo

Česen sadimo na čim bolj sončno lego z rahlo, odcedno zemljo. Težka in zbita tla mu ne ustrezajo, saj v njih zadrževanje vlage povzroča gnitje. Zemljo lahko pred sajenjem izboljšamo z nekaj komposta ali dobro uležanega hlevskega gnoja, nikakor pa ne s svežim gnojem.

Stroke sadimo okoli 5 cm globoko, s konico navzgor. Razdalja med posameznimi stroki naj bo približno 10 cm, med vrstami pa okoli 25–30 cm. Tako bodo imele rastline dovolj prostora za razvoj glavic in zračen pretok med listi. Po sajenju površino rahlo poravnamo in po potrebi zastremo z listjem ali slamo, da zaščitimo tla pred zmrzaljo.

Shutterstock

Posebnosti sajenja v rastlinjaku

Če imamo rastlinjak, lahko česen posadimo tudi vanj – še posebej, če želimo zgodnejši pridelek. V rastlinjaku so pogoji bolj stabilni, zato se rastline hitreje ukoreninijo in jih mraz ne prizadene. Kljub temu je pomembno redno zračenje, saj previsoka vlaga spodbuja razvoj glivic. Rastline ne potrebujejo veliko zalivanja; dovolj je, da so tla rahlo vlažna, ne mokra.

Upoštevajmo kolobar

Česna ne sadimo na isto mesto več let zapored. Na isto gredico ga vrnemo šele po treh do štirih letih, da preprečimo širjenje bolezni in izčrpavanje tal. Izogibamo se tudi sajenju po drugih lukovkah, kot so čebula, por ali drobnjak. Dobri sosedi česna so jagode, rdeča pesa, solata in korenje.

Profimedia

Česen – naravna lekarna na vrtu

Česen (Allium sativum) velja za eno najbolj zdravilnih rastlin na svetu. Vsebuje alicin, snov z močnim antibakterijskim in protivirusnim delovanjem. Redno uživanje česna:

• krepi imunski sistem,

• pomaga uravnavati krvni tlak in holesterol,

• spodbuja prekrvavitev in deluje razstrupljevalno,

• varuje srce in ožilje ter deluje proti glivicam in zajedavcem.

Ni le nepogrešljiv v kuhinji – česen je pravi simbol naravne moči in zdravja, ki ga lahko vzgojimo kar doma.

Zakaj je česen vredno pridelovati na domačem vrtu?

Čeprav mnogi česna še vedno ne gojijo na domačem vrtu, saj ga lahko kupimo po ugodni ceni, pa bi moral biti vključen v vsak zasaditveni načrt. Domači česen se namreč z uvoženim ne more primerjati - ima mnogo boljšo in izrazitejšo aromo, več zdravilnih snovi in je popolnoma brez kemikalij, s katerimi pogosto obdelujejo česen iz množične pridelave.

Je nezahtevna rastlina, ki dobro prenaša mraz, redko zboli in s svojim vonjem celo odvrača številne škodljivce, zato deluje kot naravna zaščita vrta. Sveže pridelan česen pa ni le kulinarični užitek, temveč tudi naravni antibiotik, ki krepi odpornost in skrbi za naše zdravje skozi vse leto.

Shutterstock

Kdaj bomo pobirali jeseni posajen česen?

Jeseni posajeni česen praviloma dozori konec junija ali v začetku julija, odvisno od sorte in vremenskih razmer v posameznem letu.

Prepoznamo ga po tem, da spodnji listi porumenijo in se začnejo sušiti, zgornji pa še ostanejo zeleni. Takrat so glavice oblikovane, a se stroki še ne razrahljajo – to je pravi trenutek za pobiranje. Če z izkopavanjem predolgo odlašamo, se zunanji ovoj razpoči, glavice se razpadejo in niso več primerne za dolgotrajno shranjevanje.

Lahko pa česen začnemo pobirati že prej, še preden se v steblu oblikujejo posamezni stroki. To je običajno aprila ali maja, odvisno od tega, kdaj smo ga posadili in kako topla je bila pomlad. Na ta način dobimo mladi česen, izvrstno pomladansko poslastico. Takrat so listi še sveži in sočni, steblo je belo in nežno, okus pa precej blažji kot pri zrelem česnu – spominja na mešanico čebule in česna. Mladi česen lahko uporabimo s celotnim steblom, podobno kot mlado čebulo: v solatah, omakah, namazih ali na žaru.

Shutterstock

Če želimo tak pridelek, ga sadimo gosteje (na razdaljo približno tri prste) in ga začnemo pobirati sproti, dokler je še mehak. Tako bomo imeli čez pomlad svež, dišeč česen, poleti pa prostor za druge vrtnine.