© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Reinkarnacija
Čas branja 8 min.

Vsaka duša na tem svetu sama pečati svojo usodo, kam bo šla po srmti


Alen Marić, hipnoterapevt ter avtor knjige Zakaj se rodimo in zakaj umremo
15. 11. 2025, 06.00
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Ljudje smo v evoluciji zgradili temelje lastnih prepričanj, temelje vrednot in pravil.

svetloba
AdobeStock
Se s smrtjo res vse konča? Še zdaleč ne.

Spoznavali smo Svet, raziskovali smo planet in vesolje, verjeli smo in verjamemo v bogove, razvili smo različne kulture in vere. Naučili smo se obsojanja. Ločimo, kaj je dobro in kaj slabo dejanje.

Ob vsem evolucijskem razvoju pa nas je vodila močna sla: radovednost. Ta nas uči in pomika naprej, da raziskujemo še neodkrito. Toda v času rasti in odkrivanja nas vedno spremlja smrt. Ob koncu človeškega življenja je vedno veliko vprašanj o smislu smrti. Zakaj se moramo postarati in na koncu umreti? Zakaj se mora vse končati? Ali ima potem sploh smisel, da se v življenju trudim?

Lažje je v coni udobja

Lahko počnem, kar želim, kajti na koncu bomo vsi umrli. Seveda lahko počnemo kar koli. Vendar – je to prava pot? Včasih je lažja, a ni prava. Lažje je drugemu vzeti, kar je pošteno ustvaril, in nelegalno bogateti. Lažje je nekomu razdreti sanje, ga izdati in namesto njega napredovati. Lažje je obrekovati ljudi in širiti neresnice za ceno lastnega potešenega ega. Lažje je krasti človeku energijo namesto jo dajati. In seveda je lažje varati kot ostati zvest partnerju. Lažje je rušiti družine kot jim pomagati, lažje je ustvariti umetne krize in voditi prestrašene narode tega sveta.

Manipulacije in laži pripeljejo do vojn svetovne razsežnosti. Energetske in finančne krize so odločitve močnih posameznikov, tudi namensko ustvarjene bolezni so človekova izbira. Vse to je lažje ustvariti kot pa se resnično boriti za blaginjo celotnega sveta. Lažje se je podati v vlogo žrtve kot prevzeti krivdo in odgovornost za svoja dejanja.

Skratka, lažje je hoditi po coni udobja in iskati napačne bližnjice do boljših materialnih in nematerialnih stvari, brez katerih si danes ne predstavljamo vsakodnevnega uspeha in bogatega življenja. Kajti še vedno nas spremlja: saj na koncu bom umrl in ne bom obsojen za svoja dejanja. Če me ne obsodijo in kaznujejo naša sodišča in naš razviti pravosodni sistem, bodo z mojo smrtjo odšle v grob vse moje skrivnosti in slaba dejanja. In človek reče: jaz sem živel bogato življenje. S smrtjo se vse konča.

alen-marič
Osebni arhiv
Alen Marić

Se s smrtjo res vse konča?

Preberite še

Še zdaleč ne. Nihče ne uide pravemu sodniku, tistemu, ki je našim očem neviden. Tistemu, ki nas je ustvaril in ki si želi, da se človek skozi radovednost uči, kaj je prav.
In tukaj se spet vse začne. Kam gre moja duša? Vem, kaj se je zgodilo s telesom. Je pokopano v zemlji v krsti, morda v žari ali pokopano na kakršen koli drug verski način. Kje je moja zavest, moja duša, moja energija? Kam je vse skupaj izginilo?

Pokojni Dr. Michael Newton je veliko razkril o potovanju duše po zemeljski smrti. Z delom v hipnoterapijah svojih klientov je ugotovil, da gre duša v luč, na livado, v naš skupni dom. Tja, od koder smo bili poslani na Zemljo. Vrnemo se k stvarniku oziroma v njegovo bližino. Počakajo nas naši že umrli svojci, ne vsi, nekateri so morda spet utelešeni na Zemlji, počakajo nas naše sorodne duše, s katerimi smo z njimi na livadi v isti skupini duš, počakajo nas naši angeli oziroma duše vodnice. Počastijo nas s pregledom našega celotnega življenja in pred našimi dušami, starešinami modreci, vključno skupaj z našimi vodniki, ugotovimo, kaj nam je uspelo doseči v življenju. Vidimo, ali smo bili dobri ali slabi ljudje. Ugotovimo, da smo si kot duša že zdavnaj izbrali, kako bomo preživeli izbrano življenje. Vidimo torej, ali smo izpolnili svoj namen in poslanstvo utelesitve, ugotovimo, ali smo se na nivoju duše naučili tistega, česar smo se z rojstvom iz maternice namensko hoteli naučiti.

Širok izbor in izbire

Mnogim dušam uspe, nekaterim žal tudi ne. Nič hudega, najverjetneje si bodo izbrali drugo priložnost v ponovni namenski utelesitvi. Nekaterim se ne bo več treba ponovno utelesiti in bodo poplačani z nagrado, da kot duše bivamo v čisti brezpogojni božanski ljubezni in miru. Nekatere duše bodo sprejele nove naloge. Nekdo bo želel biti duša vodnica, nekdo nekaj drugega. Vse to je izbor in širši namen in lastna izbira duše. Marsikatera duša ni srečna in ni ponosna na svoja dejanja. Take duše se po navadi same kaznujejo, da se na livadi odpravijo na osamo; tako se kaznujejo in bivajo v osamelosti, dokler sami ne začutijo, da je dovolj in da je morda nastopil čas za novo priložnost in novo utelesitev. Večinoma gredo vse duše ob zemeljski smrti, ko pridejo na livado, skozi proces energijske dušne ozdravitve.

Kaj pa temna stran?

Da, žal obstaja tudi druga, temna stran. Ali pa, morda v razmislek, zakaj žal? Saj tudi zvezde v vesolju ne sijejo brez teme. Zvezd ne vidimo podnevi. Vidimo jih v jasni noči. Po dežju vedno posije sonce. Bi bilo smiselno, da imamo 365 sončnih dni v letu? Tako bi prenehali spoštovati sonce in svetlobo. Ljudem ta navada postane samoumevna in hitro prenehamo spoštovati naravo in dane dobrote.

Torej ima tudi tema svojo moč, svoj namen. Bojimo se uporabiti besedo pekel. V naravnem procesu sta vedno tema in svetloba, dan in noč, dobro in zlo. In tukaj nastopi pravo sodišče za dušo. Kam po smrti je namenjena? Še boljše je vprašanje, komu pripada. Angelom ali demonom? Ali pripada luči ali temi? Pri tem se neposredno odloči o vseh izvajalcih in naročnikih črne magije. Tukaj ni nobenega dvoma, za katero stran so se s svojimi zli dejanji zavestno odločili. Odločili so se za temo, ker so jim tema in mračne zle energije pomagale uresničiti njihova zla dejanja. Tukaj ni izgovorov, češ, nisem vedel, kaj delam. Za druge duše je pa o tem relativno govoriti, kdo si je zaslužil temo in kdo luč. Nismo sodniki, da druge obsojamo, kam so šli. Sodniki so sami sebi. In vsaka duša na tem svetu si sama pečati usodo, kam bo šla po smrti.

duša
AdobeStock
Ostanite dober človek, tudi kadar vam ne gre ravno najbolje v življenju.

Trenutki odločitve

Lahko je biti dober človek, če gre vse resnično dobro. Zakaj pa imamo potem lekcije in preizkušnje? Zakaj moramo preživljati slabe trenutke? V slabih trenutkih se duša odloča, ali bo obupala, odloča se, ali bo premagala svojo šibkost, odloča se, ali bo nadaljevala po svoji dušni izbrani poti, odloča se, ali se bo v procesu bolečine in iz lekcij kaj naučila.

Prav v teh slabih življenjskih razmerah mnogo duš podleže in zaide iz prave začrtane smeri na tista nečloveška in neprijetna dejanja. Nauk tega je: ostani dober človek, kadar ti ne gre ravno najbolje v življenju. Si samo na preizkušnji, kam boš usmeril svojo življenjsko ladjo. Boš obvladal nemirno morje in orkanske valove? Lahko pa se preizkušnji izogneš in boš z nepravimi, nepoštenimi, zli dejanji in razmerji morda trenutno plul po mirnejšem morju.

Mogoče pa na koncu naletiš na cunami – prav takrat, ko ga najmanj pričakuješ. Kakor vsemogočni bojevnik Ahil, ki je v antični Grčiji s trojanskim konjem pomagal osvojiti Trojo, a ga je na koncu ubil Paris, trojanski princ. S puščico ga je zadel v peto in mu nato zadal še nekaj usodnih puščic v srce in prsi. Ahil je mislil, da je nepremagljiv. V zgodovini se to naše razmišljanje ni nič spremenilo. Ljudje se ne bojimo svojih dejanj. Nekateri se celo ne bojijo boga in ne spoštujejo ničesar okoli sebe, razen da potešijo svoje potrebe in alter ego. No, na koncu gre vse v tisto smer, ki si jo vsak posameznik zasluži.

Učenje iz preteklosti

Zdaj je verjetno vsakomur jasno, kako močno lahko naša prejšnja življenja vplivajo na naša sedanja tukaj in zdaj … kar koli doživljamo danes, kakršne koli odnose imamo z nekaterimi ljudmi, ali živimo v pomanjkanju in bedi, morda smo rojeni v bogati družine, različna zdravstvena stanja, smo srečni ali nesrečni v ljubezni, poklicu, ali smo samski ali poročeni, živimo družinsko življenje ali ne, imamo otroke ali smo brez njih … – vse to se nam v glavnem pojavlja samo zato, da popravljamo napake iz preteklosti in se učimo. Lahko pa smo tudi zelo bogato nagrajeni, bodisi finančno bodisi z bogastvom v zdravih odnosih. Končno smo srečni in živimo lepo družinsko življenje.

Vesolje nam bo v življenju dalo samo tisto, kar moramo sami predelati ali podoživeti. Srečo ali bolečino. Stvarnik nas je ustvaril, človek pa s svojimi dejanji ustvarja svoj dušni razvoj. Ustvarjamo si svoj lastni dušni konto. Na njem imamo lahko karmični dolg in morali bomo podoživeti vse slabo kakor naše žrtve. Podoživeti zato, da se kot duše skozi bolečino naučimo trpljenja naših žrtev in vsega, kar so zaradi nas pretrpele, šele nato se naučiti popravljati in iz teh bolečih situacij postati boljši človek in se kot feniks dvigniti iz pepela. Naš dušni konto pa je lahko bogato nagrajen. To pomeni, da smo se iz že preživetih življenj naučili, kar smo se morali, in zaradi naših dobrih dejanj živimo lepo, človeku dostojno in srečno življenje, obkroženo s polno ljubezni.

Zvestoba sebi

Odraz čistosti duše so tudi duše, ki imajo prvo utelesitev. Nimajo navlake na svojem energijskem polju, nimajo karmičnih dolgov in ob sebi nimajo nobenih oseb iz preteklih življenj. Preprosto samo zato, ker so se prvič utelesile, energijsko so zelo močne, radostne in so se pripravljene učiti življenja.


Marsikaj na tem področju je še neraziskanega in prav je tako. Včasih je tudi bolje, da človeštvo ne izve vsega, ker je v stanju, da vse uniči in prilagodi svojemu človeškemu sistemu. Veliko delamo z medijstvom in vodniki in ne tako davno je mlad gospod velikega srca in čiste duše vprašal vodnike:

»Ali bo kdaj dovolj ljubezni in miru za vse ljudi na našem planetu Zemlji?«
In odgovor je bil:
»Žal ne, ker je na svetu še vedno veliko nerazumevanja med ljudmi.«

O tej misli moramo ne le malce, ampak dosti razmisliti. Posamezniku ni treba osvoboditi sveta, da bi bil heroj. Osvobodi svojo dušo in našel boš tisto, kar si iskal. Našel boš srečo in življenje. Našel boš družino.
Ostani zvest sebi, ostani močan in zvest ter dober tudi takrat, ko ti ne gre in ne vidiš izhoda. Si samo v fazi učenja in v fazi tvojega stanja na dušnem kontu, ki si ga v preteklosti nakopičil. Vse pa mine, nič ni večno; večna je samo čista brezpogojna božanska ljubezen. Od tam smo nekoč vsi prišli. Poskrbi, da se tja tudi vrneš. Zato pa si rojen samo kot človek, ne kot bog, rojen si – in ne uniči tega. Poslušaj intuicijo, kaj ti sporoča, in skušaj malce manj delovati z egoizmom. Napravi dodaten kilometer v svojem osebnem dušnem načrtu.
Bodi človek akcije in počni čim več dobrega, da boš imel lepšo prihodnost.

E-novice · Horoskop

Prijavite se na e-novice in bodite vsak dan v stiku s tem, kar vam napovedujejo zvezde.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

duše
AdobeStock
Ob koncu človeškega življenja je vedno veliko vprašanj o smislu smrti.

© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.