Darja Štravs Tisu

Igralec Nik Škrlec je že v srednji šoli začel načrtno trenirati spomin. V knjigi Pozabi vse, kar veš o spominu piše o svojih izkušnjah,  znanstvenih dognanjih glede možganov in spomina, zelo koristni pa so tudi vaje in nasveti, s katerimi lahko sami izboljšamo svoj spomin.

Ker si je zapomnil kar 3141 decimalk števila pi in ker se mora zaradi narave svojega dela na pamet učiti dolga besedila, je jasno, da o tem ve veliko. »Vedite, da lahko veščino spomina izboljšamo tako kot vsako drugo in da je možnosti za razvoj ogromno,« zapiše v zaključku knjige. Od malega je užival v učenju  in najprej je tekmoval s sošolcem v znanju, potem pa je začel načrtno iskati informacije o izboljšanju spomina.

osebni arhiv

Nik opisuje tudi vse mogoče motnje spomina – recimo amnezijo, s katero imamo vsi izkušnjo, saj se nihče od nas ne spomni prvega leta svojega življenja. Zagotovo je tudi pomembno, da se zavedamo, da spomin ni fotografski posnetek resničnosti, temveč veliko bolj kreativna rekonstrukcija – torej nekaj, kar naš um na novo sestavi vsakokrat, ko se česa spomnimo. Takrat namreč ne prikličemo originala, saj ne moremo nazaj v resnično preteklost, temveč prikličemo zgolj neko svojo različico dogodka, ki je lahko spremenjena zaradi čustev, časa, informacij, ki smo jih slišali pozneje. Torej ni nujno, da nekdo manipulira, če vam zagotavlja, da ima drugačne spomine na prepir kot vi.

Moč sugestije

Zavedati se moramo tudi, da včasih nekaj »vidimo« ali se nečesa »spomnimo« samo zato, ker to pričakujemo. Prav zato na nas močno deluje sugestija, ki je lahko tako močna, da človeka prepričamo, da je nekaj doživel. Škrlec zato poudarja, da spomin ni vedno zanesljiv vir resnice, temveč bolj naš lastni, subjektivni film, ki se skozi leta ves čas rahlo spreminja.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,  št. 16, 22. april 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana