Katarinina zgodba o življenju z Aspergerjevim sindromom
Katarina Kojnik je čudovita v svoji drugačnosti. Aspergerjev sindrom ji je pojasnil marsikaj, a njen pogum, da spregovori, je tisti, ki navdihuje.

»Malo sem čudna, že vse življenje malo drugačna,« pravi Katarina Kojnik. Pred dvema letoma, pri devetinštiridesetih, je končno dobila pojasnilo: ker ima Aspergerjev sindrom, eno od motenj v avtističnem spektru. Fotografiranje sovraži in najin pogovor je bil zanjo velikanski stres, prizna. Ampak je šla in se smehljala v objektiv, je šla in potrpežljivo odgovarjala na vprašanja – zato, pojasni, ker »če s to zgodbo samo enemu pomagam, je to že dovolj. Zato sem se izpostavila.« Ampak nikar me ne naslikajte kot žrtev, poprosi, nisem žrtev!
Kakšna žrtev neki! Katarina je zelo pogumna ženska.
Od nekdaj drugačna
Do tretjega leta ni govorila, pravi, je to kaj pomembno? Pa v vrtec ni hotela, tako se je drla, da so jo pustili doma pri dedku. Že od nekdaj se ji je zdelo, da je drugačna od drugih. »Nisem se družila z vrstniki, v srednji šoli sem v tretjem letniku kar naenkrat popustila, verjetno zato, ker se nisem mogla vključiti. Ne, ker bi bila neumna, preprosto nisem sledila vsem tem zahtevam in sem se kar izpisala iz šole. Prej sem bila pridna, potem sem pa začela špricati in dobivati cveke. In sem se prepisala na drugo šolo.« Šola ji ni ponudila pomoči psihologa.

Ker je bila mladoletna, sta izpis morala podpisati starše. »Mama je vedela, da imam težave, vendar ni našla strokovnjaka. Pa tudi sama sem bila verjetno preveč trmasta, da bi šla h kakšnemu psihiatru. O tem se ni govorilo, nismo niti vedeli … Tudi o avtizmu sem začela brati šele pozneje. Starša sta pač sprejela to moje čudaštvo. Nekako sem končala srednjo šolo, se vpisala na faks, a ga zaradi teh svojih težav tudi nisem končala.«
Ne, pravi, prijateljev ni nikoli imela. »Kar sem imela prijateljev, sem vse stran odrinila. Vedno. Oni bi se še družili z mano, ampak jaz se začnem kar zapirati vase in jih odrivam stran. Kot v knjigi Rudy Simone Aspergerke, prav ta knjiga me je spodbudila, da povem svojo zgodbo.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 14, 8. april 2025.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se