Drobnjak, ki ga ne poznate, a bi ga morali imeti na vrtu
Drobnjak in kitajski drobnjak sta več kot le dišavnici. Sta lukovki z zdravilnimi učinki in preprosto vzgojo — a ne enaka po videzu in okusu.

Trajnice so med vrtninami redke, med zelišči pa kar pogoste. Dve taki sta tudi drobnjak in kitajski drobnjak. Prvega skoraj zagotovo srečamo na vsakem vrtu, za drugega pa bi bilo dobro, da bi ga prav tako imeli vsi. Mnogi pa se sploh ne zavedajo, da sta to rastlini iz družine lukovk, ki imata prav vse dobre lastnosti te družine vrtnin, hkrati pa sta res zelo preprosti za pridelavo.
Lukovki, ki ju sicer pogosto uvrščamo med dišavnice, sta tudi kitajski drobnjak (kitajski česen, šopasti česen) in navadni drobnjak, po štajersko šnitloh. Rastlini imata podobne lastnosti, ne pa enake uporabe in videza.
Sorodnika lukovk
Drobnjak, njegovo botanično ime je Alliumschoenoprasum, je seveda znana rastlina, ki jo najdemo tako na zelenjavnem vrtu kakor v loncih ali celo na okrasnih gredicah. Angleži ga pogosto gojijo v skalnjakih, saj je ob cvetenju res lep. Njegov sorodnik kitajski drobnjak (Allium tuberosum) je pri nas manj znan, v Avstriji pa je sestavni del vsakega zelenjavnega vrta. A pred nekaj leti se je pri nas pojavilo tudi njegovo seme. Ker je res uporaben, menim, da bi ga ljubitelji česna morali imeti na vrtovih.
Obe rastlini sta seveda trajnici. Vzgajamo ju iz semena ali pa z delitvijo odrasle rastline. Sta skromni in preveč gnojenja poslabša aromo listov, ki jih uporabljamo v kuhinji. Sejemo ju lahko od januarja naprej za sadike ali v aprilu pa vse do avgusta na stalno mesto. Deljenje rastlin in razsajanje pa se najbolje obneseta do začetka aprila, a tudi pozneje ni težav. Naslednji termin je september, oktober in november. Tukaj se njuna podobnost neha.
Trik za uporabo pozimi
Drobnjak ima okrogle, votle zelene liste, cveti nekje v maju, cvetovi so vijolične barve. Lahko jih sušimo in uporabimo v jesensko-zimskih aranžmajih. Pred cvetenjem in po njem režemo aromatične liste, ki imajo okus, podoben čebuli. Je sestavni del domačih juh. Uporabljamo ga kot dodatek namazom in seveda v omakah na piknikih. Uporabljamo ga lahko tudi čez zimo, če ga imamo v rastlinjaku. Že naše babice pa so ga v septembru posadile v lonce in pustile zunaj do prvega mraza. Danes damo lonce za 10 dni v zamrzovalnik. Tako rastlino prevaramo in je prepričana, da je zima že mimo. Zato začne v svetlem, a hladnem prostoru v hiši ponovno poganjati. Tako lahko njene liste uporabljamo vso zimo.

Kitajski drobnjak, bolj znan kot grmičasti, šopasti česen
Kitajski drobnjak je nekoliko večja rastlina, ki kakšen teden za drobnjakom zacveti z belimi cvetovi. Za sušenje niso primerni, so pa v skalnjakih in na gredicah s cvetlicami enako lepi kakor drugo cvetje.
Njegovi listi so nekoliko svetlejši, ploščati in imajo okus po česnu. Vendar uživanje teh listov ne prinaša slabega zadaha, zato je odličen za vse ljubitelje česna in dobre družbe. Uporabljamo ga lahko v vseh jedeh, kamor dajemo česen. Odličen pa je lahko tudi za preganjanje blažjega zobobola, če ga previdno žvečimo. Prav tako ga nekatere gospodinje uporabljajo proti žeji. Na vrtu se pogosto zgodi, da nimamo pijače. Grizenje njegovih listov za nekaj časa pomaga.
Pomoč obeh rastlin na vrtu
Obe rastlini lahko uporabljamo kot pripravek za varstvo vrtnin pred glivicami, predvsem peronosporo in fitoftoro. Pomaga tudi proti črnobi vrtnic. Za pripravek 75–100 g zeli prelijemo z 1 l vrele vode. Ohladimo in precedimo. Uporabljamo takoj, nerazredčeno.
Ker sta obe rastlini tudi dober sosed jagod, imate tako recept, kako uporabljati liste, ki jih je v tem primeru veliko. Sadimo eno vrsto jagod in eno vrsto mešano drobnjaka in kitajskega drobnjaka. Listov bo seveda tako več, kot jih potrebujemo v kuhinji, a prav zato so dobrodošli tudi za izdelavo pripravkov za naravno varstvo rastlin. Ker se obe krasno razmnožujeta z deljenjem, boste brez težav presadili rastline na novo gredico, ko bo treba jagode znova saditi.
Sama uporabljam drobnjak še za nekaj: čebulna muha, pravilneje porova zavrtalka, ga ima izredno rada. Zato začetek napada najprej čakam, opazim na listih drobnjaka. Tako lahko vse pravočasno posvarim, da je treba posevke pokriti, v jeseni por ogrniti ali škropiti. Seveda pa ne sme rasti skupaj s čebulo ali porom, ker potem prekrivanje pora ne pomaga. Muha je vedno naseljena nekje v bližini drobnjaka. Pa nikar ne zganjajte panike, ga pa ne bom imel, pa bo mir. Ne bo. Ko je muha enkrat na vrtu, ostane na njem ne glede na to, ali tam raste drobnjak ali ne. Samo lažje jo je napovedovati in opaziti. Sama celo svetujem večjim pridelovalcem čebule in (ali) pora, da nekje na robu njive nasadijo nekaj drobnjaka, ker bo tako lažje opaziti začetek napada. Ker v Sloveniji nimamo več ustreznih, dovolj močnih sredstev za varstvo rastlin, je toliko pomembnejše pravočasno ukrepanje s tem, kar imamo na razpolago.

V vrtnarijo po sadike ali v trgovino po seme
Seveda vam lahko del svoje rastline odstopi tudi prijazen sosed, sorodnik ali prijatelj. Sadike posadite tja, kjer bodo lahko ostale dlje časa. Ker samo presajanje ni težavno, jih lahko že zdaj posadite tudi med jagode. Z njimi vred boste, ko bo čas za to, presadili in razsadili tudi drobnjak.
Setev je najbolj smiselno opraviti v lončke. Pa ne vzemite prevelikih. Lahko uporabite tiste, v katerih ste kupili prve sadike solate, ali pa preprosto kupite lončke s premerom 4–5 cm. V vsakega posejte nekaj semenk (5–10). Setev imejte do vznika doma nekje na toplem, kjer so temperature čim bolj stabilne. Ne dajajte je v rastlinjak. Ko pa se majhni, drobni lističi po vzniku postavijo pokonci, postavite lončke na prosto. V rastlinjaku bo uspeval počasneje. Če je pretoplo, korenine rastejo počasneje. Ko korenine prerastejo lončke, sadike presadite na stalno mesto. To je vse. Načeloma ne potrebujeta namakanja, saj sušo odlično prenašata. Je pa smiselno na 3–4 leta jeseni ob rastišče dodati nekaj domačega komposta. 3–4 pesti na eno rastlino drobnjaka in 4–5 pesti na rastlino kitajskega drobnjaka. To je vse, kar potrebujete.
Zagotovo obe rastlini priporočam na vsakem vrtu, pa tudi v posodah med zelišči na balkonih ali okenskih policah.
Objavljeno v reviji Jana, št. 19, 13. maj 2025.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se